Novi predsednik: glede Krima in proevropske drže kompromisov z Rusijo ne bo

Dva tedna po prepričljivi zmagi na predsedniških volitvah 25. maja je 48-letni milijarder Petro Porošenko danes prisegel kot novi ukrajinski predsednik. V parlamentu v Kijevu je v prisotnosti visokih gostov iz več kot 50 držav prisegel na ukrajinsko ustavo. "Obljubljam, da bom z vsemi sredstvi branil suverenost in neodvisnost Ukrajine," je ob zaprisegi dejal Porošenko.

V govoru po prisegi je Porošenko zatrdil, da bo ohranil enotnost Ukrajine ter sodržavljanom na vzhodu države obljubil decentralizacijo oblasti in pravico do svobodne rabe ruskega jezika. A obenem je poudaril, da glede polotoka Krim in proevropske drže Ukrajine kompromisov z Rusijo ni pripravljen sklepati. "Krim je bil, je in vedno bo ukrajinsko ozemlje," je poudaril.

Med tujimi gosti so med drugim ameriški podpredsednik Joe Biden, nemški predsednik Joachim Gauck, poljski predsednik Bronislaw Komorowski, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in beloruski vodja Aleksander Lukašenko. Rusijo je na zaprisegi zastopal veleposlanik Mihail Zurabov.

Ameriški državni sekretar John Kerry, ki se mudi v Franciji, je sicer danes izrazil upanje, da bodo Putinovi prvi pogovori s Porošenkom prispevali k pomiritvi razmer v Ukrajini. "Upam, da bodo v naslednjih dneh narejeni koraki za umirjanje napetosti. Računamo na rusko pomoč," je dejal Kerry.

Na prisegi tudi Pahor

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik naše države Borut Pahor. V njegovem uradu pravijo, da se Pahor praviloma ne udeležuje inavguracijskih slovesnosti v čast novoizvoljenim predsednikom, a je tokrat naredil izjemo. Gre namreč predvsem za "simbolno gesto podpore Republike Slovenije Ukrajini, njeni ozemeljski celovitosti in suverenosti, legitimnosti njenih izvoljenih institucij ter prizadevanjem novega predsednika za zagotovitev demokracije, miru in blaginje v Ukrajini".

Ob robu prisege se je Pahor sestal z nekaterimi voditelji. Z ameriškim podpredsednikom Joeom Bidenom sta se pogovarjala o razmerah po poplavah v Srbiji in BiH, V pogovoru z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom sta se dotaknila obiska nemškega gosta v Sloveniji v začetku prihodnjega leta. V daljšem pogovoru s predsednikom Švice in predsedujočim Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Didierom Burkhalterjem sta spregovorila o dvostranskih odnosih, Burkhalter pa je tudi neformalno sprejel povabilo na obisk v Sloveniji. Pahor je sicer govoril tudi z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem, z albanskim predsednikom Bujarom Nishanijem in makedonskim predsednikom Gjorgejem Ivanovom in gruzijskim predsednikom Georgijem Margvelašvilijem.

Porošenko je sicer "ognjeni krst" predsednika že prestal v sredo, ko se je ob robu slovesnosti ob prvih povojnih demokratičnih volitvah na Poljskem sestal s predsednikom ZDA Barackom Obamo, v četrtek nato v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel, v petek pa ob robu slovesnosti ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji med drugim celo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Čeprav formalno srečanje Putin-Porošenko ni bilo predvideno, pa sta se srečala in na kratko govorila – predvsem o možnosti prekinitve ognja in drugih ukrepih za omilitev razmer na vzhodu Ukrajine – ob robu kosila, ki ga je za voditelje gostil francoski predsednik Francois Hollande.

Putin ukazal poostren nadzor meje z Ukrajino

Danes pa je Putin obmejnim službam odredil, da morajo okrepiti nadzor na meji z Ukrajino in sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo nezakonito prehajanje meje, so sporočili iz Kremlja. Iz Ukrajine so namreč v minulih dneh prihajala zaskrbljujoča poročila, da zaradi stalnih napadov proruskih skrajnežev na območju vzhodnih regij Lugansk in Doneck zapirajo mejne prehode z Rusijo. V četrtek so obmejne stražarje umaknili s treh mejnih prehodov, do petka naj bi jih že z osmih.

Tako oblasti v Kijevu kot zahodne države Rusiji sicer že ves čas očitajo, da podpira pretok orožja in skrajnežev preko meje v Ukrajino, kar bistveno prispeva k nasilju na vzhodu države. Med drugim naj bi v Ukrajino prihajali borci iz Čečenije in drugih delov nemirnega Severnega Kavkaza.

V Kremlju zanikajo, da bi bila Rusija vojaško prisotna na vzhodu Ukrajine. Če kdo res prehaja čez mejo iz Rusije v Ukrajino, pri tem ne gre za organizirano operacijo ruskih oblasti, zatrjujejo.