'Človeški napredek redko brez cene'

Britanska kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Philip sta v četrtek zvečer prispela na obisk v ZDA. Ob začetku obiska, do katerega prihaja ob 400. obletnici ustanovitve prve stalne britanske naselbine v Ameriki - Jamestowna, je kraljica v Richmondu opozorila na visoko in krvavo ceno, ki so jo ob prihodu belcev plačali Indijanci in prvi temnopolti Američani oziroma afriški sužnji.

"S pomočjo pogleda nazaj lahko vidimo v tem dogodku izvor enkratnega prizadevanja - gradnje velikega naroda, osnovanega na večnih vrednotah demokracije in enakosti na temelju vladavine zakona in promocije svobode. Vendar lahko danes bolj odkrito razmišljamo o zapuščini Jamestowna. Človeški napredek le redko pride brez cene. In tista prva leta v Jamestownu, ko so se prvič staknile tri velike civilizacije - zahodnoevropska, domorodna ameriška in afriška - so sprožila plaz dogodkov, ki imajo še danes globoke socialne posledice, ne le v ZDA, temveč tudi v Veliki Britaniji in Evropi," je kraljica dejala pred parlamentom zvezne države Virginije.

81-letna kraljica je ob svojem četrtem obisku v ZDA izrazila tudi "iskreno sočutje" zaradi nedavnega pokola na univerzi Virginia Tech.

Po prihodu v ZDA se je visoka gostja s kočijo popeljala skozi kolonialni Williamsburg, nekdanjo prestolnico Virginije, ogledala si je Jamestown ter se srečala z voditelji virginijskih indijanskih plemen. V soboto si bosta s soprogom ogledala konjske dirke Kentucky Derby, od 6. do 8. maja pa bosta v Washingtonu gosta predsednika Georgea Busha.

V Jamestownu številne slovesnosti

V Jamestownu bodo ta mesec potekale številne slovesnosti v počastitev obletnice, osrednje slavje, na katerega so se pripravljali deset let, pa bodo v Jamestownu od 11. do 13. maja. Praznovanje naj bi stalo okoli 200 milijonov dolarjev, na prireditvah pa pričakujejo skupaj 90.000 ljudi.

Jamestown sicer ni bila prva stalna evropska naselbina v severni Ameriki - to je bila namreč španska kolonija na Floridi St. Augustine, ki je bila ustanovljena 42 let pred Jamestownom. Vendar je bil Jamestown prva angleška oziroma britanska naselbina, ki jo je ustanovilo nekaj več kot sto Angležev 13. maja 1607.

Ti so štiri mesece potovali čez Atlantik z ladjami podjetja Virginia, ki je od kraljevskega dvora dobilo pogodbo, da lahko naseljuje ljudi. Staroselci so prve priseljence sprejeli neprijazno in vrstili so se napadi. Jamestown ni nikoli prav zacvetel, saj je večina prvih priseljencev pomrla zaradi napadov Indijancev in različnih bolezni.

Zvezna država Virginija vse od leta 1807 vsakih 50 let pripravi velike slovesnosti v čast ustanovitve Jamestowna. Letos se bodo proslave prvič v malce večji meri posvetile tudi Indijancem in prvim temnopoltim Američanom oziroma afriškim sužnjem.