Tujina

Clintonovi žal za vojno v Iraku

Cleveland, 27. 02. 2008 08.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Soočenje demokratskih predsedniških kandidatov Hillary Clinton in Baracka Obame je minilo v nekoliko ostrejših tonih kot doslej.

Zadnje televizijsko soočenje demokratskih predsedniških kandidatov pred morda odločilnim 4. marcem je v torek v Clevelandu postreglo z malce ostrejšim dvobojem kot doslej, vendar pa senatorja Hillary Clinton in Barack Obama nista storila večje napake, ki bi spremenila dinamiko tekme.

Barack Obama in Hillary Clinton
Barack Obama in Hillary Clinton FOTO: Reuters

V Clevelandu je potekalo že 20. televizijsko soočenje demokratskih kandidatov, od katerih sta v igri ostala le Clintonova in Obama, ki je zmagal na zadnjih enajstih strankarskih volitvah in zborovanjih in vodi pred newyorško senatorko po osvojenih delegatskih glasovih in v nacionalnih anketah.

Po soočenju na ameriški televizijski mreži CNN v Teksasu minuli teden je Clintonova malce zaostrila kritike svojega nasprotnika, kar je povečalo pričakovanja, da se bosta kandidata v Ohiu na televiziji MSNBC ostro spopadla.

Clintonova napade Obamo

Hillary Clinton je žal, da je v senatu leta 2002 glasovala za iraško vojno.
Hillary Clinton je žal, da je v senatu leta 2002 glasovala za iraško vojno. FOTO: Reuters

Clintonova je takoj na začetku znova napadla Obamo zaradi razlik v njunih predlogih za uvedbo splošnega zdravstvenega sistema v ZDA, kar pa je za občinstvo pred televizijskimi zasloni in v dvorani izzvenelo kot akademska razprava, saj Američani doslej še niso imeli splošnega zdravstvenega sistema in ne vedo, kaj to pomeni.

Kar si želijo, so nižji stroški zdravstva in Obama ima s svojim predlogom prostovoljnega sistema za odrasle več možnosti, da odbije republikanske napade na splošnih volitvah kot Clintonova s svojim obveznim sistemom.

Poleg zdravstvene reforme sta se kandidata prepirala tudi o tem, kdo bolj ne podpira sporazuma o prosti trgovini Severne Amerike (nafta). Delavcem Ohia, ki so izgubili delovna mesta zaradi selitev industrije na jug, sta metala pesek v oči s trditvijo, da bosta prisilila Kanado in Mehiko v nova pogajanja za višje delavske standarde, vendar dokler plače v Mehiki ne bodo primerljive z ameriškimi, se lahko pogajajo še sto let.

Senatorka si je uspela celo prislužiti negodovanje občinstva, ko je napadla voditelja televizije NBC Tima Russerta in Briana Williamsa, naj najprej zastavljajo vprašanja njej. Ob tem je spomnila na zadnjo komično oddajo "Saturday Night Live", ki se je norčevala iz domnevne medijske prizanesljivosti do Obame. V isti sapi je dejala, da nima nič proti, če odgovarja prva.

Kdo je Medvedjev?

Barack Obama vojni v Iraku nasprotuje že od začetka.
Barack Obama vojni v Iraku nasprotuje že od začetka. FOTO: Reuters

Njena pritožba je postala še bolj prazna kasneje, ko je Russert oba naenkrat vprašal, kaj menita o nasledniku ruskega predsednika Vladimirja Putina in je sama pohitela, da bo odgovorila prva, čeprav tako kot Obama ni znala izgovoriti imena verjetnega naslednika Dmitrija Medvedjeva. "Medevedede ali kakorkoli mu je že ime," je dejala Clintonova. Obama je le potrdil njene besede, da gre za nadaljevanje iste politike in da bo Putin ohranil vpliv.

Na vprašanje, kaj storiti, če bo Rusija napadla Kosovo, pa je Obama odgovoril, da so ZDA Kosovo priznale skupaj z drugimi državami v regiji, kar nosi s seboj tudi določeno odgovornost. Iz njegovega odgovora se je sicer razbralo, da v možnost ruske invazije nekako ne verjame.

Obama se je za las izvlekel iz težav na vprašanje o podpori, ki mu jo je izrazil skrajni temnopolti voditelj Louis Farrakhan, sicer znan po antisemitskih izjavah. Obama je najprej dejal, da je Farrakhanove izjave že večkrat kritiziral in da ga judovska skupnost podpira. Clintonova pa je nato dejala, da bi moral njegovo podporo zavrniti in Obama je rekel, da ni problema, za kar si je prislužil aplavz.

Obama je vojni nasprotoval od začetka in zaradi tega meni, da ima več možnosti proti najverjetnejšemu republikanskemu kandidatu Johnu McCainu. Na kritike Clintonove, da je v senatu glasoval za financiranje nadaljevanja vojne, pa je odgovoril, da je avtobus že v jarku, kamor ga je zapeljal predsednik George Bush s pomočjo Clintonove in sedaj ga je pač potrebno potegniti iz jarka.

Kdo bo demokratski kandidat?

Ob sklepu soočenja je Obama zelo hvalil Clintonovo, vendar dejal, da je sam boljši, ker lahko združi ljudi iz različnih strank. Clintonova pa je prvič doslej najbolj jasno povedala, da bi si želela, da v senatu leta 2002 ne bi glasovala za iraško vojno.

Kot prvi nekdanji demokratski predsedniški kandidat pa je senator Christopher Dodd iz Connecticuta v torek podprl predsedniško kandidaturo Obame. Kot je dejal, je napočil čas, da se demokrati strnejo za senatorjem iz Illinoisa in s skupnimi močni premagajo republikance na volitvah 4. novembra.

Dejal je tudi, da njegov izraz podpore nikakor ne pomeni, da pritiska na Clintonovo, naj se umakne iz tekme in prizna poraz, da pa obstaja nevarnost razdelitve stranke in tega noče.

Koga bodo podprli demokratski volivci?
Koga bodo podprli demokratski volivci? FOTO: Reuters

Obami je v torek priskočil na pomoč celo vodilni republikanski kandidat John McCain. Še preden se je namreč udeležil zborovanja v Cincinnatiju, je medijski voditelj Bill Cunningham navduševal množico z žalitvami na račun Obame. Imenoval ga je za predstavnika zločinske politike Chicaga in poudaril, da je njegovo polno ime Barack "Husein" Obama.

McCain se je nemudoma opravičil za njegove besede in čeprav jih ni slišal, je prevzel odgovornost zanje. "Takšne izjave zavračam. Skozi vso kampanjo sem se do senatorja Obame in senatorke Clintonove obnašal s spoštovanjem in se bom še naprej, ker sta častivredna Američana," je dejal McCain.

Senator je prav tako poudaril, da ni primerno izkoriščati srednjega imena Husein proti Obami in obljubil, da bo ukrepal, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.