Clintonova znova v težavah zaradi elektronske pošte

Dela elektronske pošte nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton ne bodo objavili kljub sodnemu nalogu, ker so obveščevalci zahtevali, da se ga označi kot strogo zaupnega. Novica predstavlja dodaten udarec predsedniški kandidaturi Clintonove tik pred zborovanjem demokratske stranke v Iowi.

Tiskovni predstavnik State Departmenta John Kirby je dejal, da zaradi zahteve obveščevalcev določenega dela elektronske pošte iz časa, ko je bila Clintonova državna sekretarka, ne bodo objavili. Povedal je, da gre za 22 posameznih elektronskih sporočil na skupno 37 straneh, ki jih je poslala z zasebnega strežnika.

"Ti dokumenti niso bili označeni kot zaupni v času, ko so bili poslani," je zatrdil Kirby in dodal, da je bilo šele pred načrtovano javno objavo ugotovljeno, da vsebujejo zaupne informacije. Poudaril je, da so ameriške obveščevalne službe zahtevale, naj se dokumentom doda oznaka zaupnosti.

Predstavnikovi Clintonove so se kritično odzvali na napoved State Departmenta in zahtevali, naj se elektronska pošta objavi v celoti, da bi se tako izognili škandalu, ki bi lahko hudo škodoval njeni kampanji. Trdijo, da se pretirava z oznakami o zaupnosti informacij.

Republikanci so medtem napoved State Departmenta že izkoristili za napade na Clintonovo. "Če bi to storil eden od mojih uslužbencev, bi bil odpuščen in bi ga preganjali," je dejal senator Marco Rubio, republikanski predsedniški kandidat. "Že samo zaradi tega bi morala biti diskvalificirana" je povedal Rubio.

Predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Reince Priebus je zatrdil, da je Clintonova s tem dokazala, da ji ni mogoče zaupati predsedniškega položaja. Bernie Sanders, demokratski protikandidat Clintonove, je medtem pozval, naj se postopki preverjanja elektronske pošte ne "politizirajo".

Sanders se bo s Clintonovo v ponedeljek pomeril v zvezni državi Iowa, kjer bodo potekala strankarska zborovanja demokratov in republikancev za izbiro predsedniških kandidatov. Največji problem Clintonove pri volivcih je bil že doslej pomanjkanje zaupanja. V primeru, da bi zaradi preiskave elektronske pošte prišlo do vložitve kazenske ovadbe, pa bi bilo njene predsedniške kandidature konec.

Pravni strokovnjaki v ZDA menijo, da se to najverjetneje ne bo zgodilo, vsaj glede na to, kar je bilo doslej razkrito. Vendar pa zvezni preiskovalni urad FBI nadaljuje preiskavo, poteka pa tudi notranja preiskava State Departmenta, kdaj je bila na sporno elektronsko pošto z zasebnega strežnika Clintonove dodana oznaka zaupno.

Ameriški mediji so lani razkrili, da je Clintonova v času vodenja State Departmenta uporabljala zasebni strežnik elektronske pošte. Trdila je, da tam ni bilo nič uradnega oziroma zaupnega. Sodišče je ukazalo objaviti vso elektronsko pošto, pri čemer doslej ni bilo odkrito nič spornega.

Vsi doslej znani sporni primeri elektronske pošte so dobili oznako zaupno kasneje, ko Clintonova več ni bila državna sekretarka, torej ni zavestno ali nehote kršila zakona. Če pa bo preiskava pokazala, da je bila pošta označena kot zaupna, ko jo je Clintonova pošiljala ali sprejemala, pa bo zgodba dobila povsem druge razsežnosti.

Tudi brez tega je politična škoda precejšnja. Republikanski predsedniški kandidati in republikanski kongresniki jo nenehno napadajo, da je bila vsaj malomarna z državnimi skrivnostmi, zaradi česar si naj ne bi zaslužila položaja predsednice ZDA. Že vprašanja o morebitni možnosti kazenske ovadbe pa njeni kampanji zagotovo ne pomagajo.