Clintonova osvojila demokratsko nominacijo

Hillary Clinton je prejela dovoljšnje število glasov delegatov, da je osvojila demokratsko nominacijo za kandidaturo za ameriško predsednico, je sporočila ameriška tiskovna agencija AP. Po njihovem štetju je Clintonova prejela 2383 glasov, kar je dovolj za osvojitev nominacije. Na volitvah se bo novembra pomerila z republikancem Donaldom Trumpom.

Tiskovna agencija AP trdi, da je Clintonova z volitvami in strankarskimi zborovanji dobila 1812 delegatov, poleg njih pa še 571 tako imenovanih super-delegatov, to je strankarskih veljakov, ki se odločajo po svoje ne glede na voljo volivcev.

Večina se jih je odločila že lani in AP poroča, da si od takrat nobeden ni premislil. Neodločenih je ostalo le še 95 od 714 super-delegatov. Delegati bodo na konvenciji potrdili strankarskega predsedniškega kandidata.

Clintonova je magično mejo prestopila po nedeljski zmagi v Portoriku in z nekaj super-delegati, ki so se odločili do ponedeljka zvečer. Njena zmaga sicer ni bila vprašljiva, saj bi na današnjih volitvah v šestih zveznih državah zanesljivo prestopila magično mejo, Bernard Sanders pa s 1569 delegati, med katerimi je le 48 super-delegatov, tega ne bi mogel doseči, če ne bi Clintonovi odvzel njene super-delegate.

Nekdanja prva dama Arkansasa, prva dama ZDA, zvezna senatorka iz New Yorka in zunanja ministrica Clintonova, je tako po osmih letih "razbila najvišji stekleni strop", kot pravi. Postala je prva ženska predsedniška kandidatka katere od dveh glavnih strank v ZDA in po napovedih trenutnih anket bo tudi postala prva predsednica ZDA.

Zmage še ni razglasila

Njena kampanja je svoje podpornike z elektronsko pošto obvestila o izračunu AP, čeprav pa sama zmage še ni razglasila. V ponedeljek je dejala, da se bo danes borila za vsak glas. Njen nasprotnik senator iz Vermonta Bernard Sanders ne priznava poraza in konec tedna je zagotavljal, da se bo boril vse do konvencije v Philadelphii konec julija, kjer bo skušal prepričati super-delegate, da prestopijo k njemu, ker naj bi imel več možnosti za zmago proti Trumpu kot ona.

Problem bi lahko bila preiskava FBI okrog uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času, ko je vodila State Department. Brez tega pa je Clintonova sedaj v boljšem položaju, kot je bil Barack Obama leta 2008, ko mu je morala v približno enakem času priznati poraz. Z volitvami je osvojila okrog tri milijone več glasov volivcev od Sandersa. Zbrala je skoraj 300 delegatov več, zmagala pa v 29 državah in ozemljih. Sanders je osvojil 21 zmag.

Obama je imel takšnega časa pred osmimi leti le 131 izvoljenih delegatov več kot Clintonova in 105 super-delegatov. Clintonova tokrat ni hotela ničesar prepustiti naključju in čeprav lani še ni imela nobenega pravega nasprotnika na obzorju, si je takoj zagotovila zvestobo večine super-delegatov. S Sandersom sta si sicer porazdelila zmagovito "Obamovo koalicijo". Clintonova je osvajala glasove manjšin in žensk, Sanders pa glasove mladih.

Kdo bo boljši?

Potem ko sta si tako Trump kot Clintonova zagotovila dovolj podpore za nominacijo svojih strank za predsedniško kandidaturo, se obeta napeta in zlasti negativna kampanja, še posebej, ker sta oba kandidata nepriljubljena pri Američanih, je STA napovedal profesor Bogomil Ferfila. Več možnosti pa v končnici daje Trumpu.

Kot je v pogovoru za STA ocenil profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede, sta si predsedniška kandidata ameriške republikanske in demokratske stranke popolno nasprotje. Medtem ko je republikanska stranka Trumpa zavračala in ga skušala na vse načine izriniti iz te tekme, a ji to ni uspelo, je demokratska vseskozi podpirala Clintonovo.

"Osebno mislim, da bi demokratska stranka lahko proizvedla tudi boljšega predsedniškega kandidata, kot je na primer senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki bi bila precej sprejemljivejši kandidat za večino Američanov kot pa Clintonova. A sta strankarski vrh in Clintonova z vsemi svojimi dolgoletnimi izkušnjami in poznanstvi dosegla, da je bila - tako kot pred osmimi leti - favorizirana kandidatka stranke. In ta met ji je, kot vidimo, tudi uspel," je pojasnil.

"Američani pa bodo očitno pred dvema slabima izbirama; glede na statistike sta kandidata z najnižjo podporo v zgodovini. To pa verjetno pomeni, da je končni rezultat še bolj negotov. A sam bi kljub zadnjim zapletom dal več možnosti Trumpu," je dejal profesor.

Ferfila tako pred novembrskimi volitvami za predsednika ZDA napoveduje predvsem negativno kampanjo, z veliko nizkimi udarci. 

Trump ima težave zlasti s tem, da pravzaprav nima nobenih politik. Čeprav je to po besedah Ferfile tudi razumljivo, saj je bil kandidat brez izkušenj v politiki, kot sta bila tudi nevrokirurg Ben Carson in direktorica IBM Carly Fiorina. "Ne morete pričakovati, da bo imel nevrokirurg Carson ali nepremičninar Trump kakšno izjemno politiko do Bližnjega vzhoda," je opozoril.

Clintonova na drugi strani ne more razrešiti vprašanja glede svoje elektronske pošte na zasebnih strežnikih, ko je bila zunanja ministrica. Potem je tu problem njene velike povezanosti s korporacijami in velikega služenja s predavanji na Wall Streetu, zaradi česar ji Trump očita koruptivnost in jo imenuje "pokvarjena Hillary". Ven bo potegnil tudi Monico Lewinsky in kako je tedaj ravnala v aferi, s čimer bo hotel pokazati na njeno protižensko noto, napoveduje Ferfila.

Poleg tega sta si kandidata značajsko povsem nasprotna. "Trump, kakršenkoli že je, ima karizmo, navdušenje, neke vrste kult. Clintonova pa nima nič od tega. Je hladna, preračunljiva, pametna. Ampak brez kakršnega koli ognja," je dejal Ferfila.