Clintonova in Obama sta si „v laseh“

Demokratski predsedniški kampanji newyorške senatorke Hillary Clinton in Baracka Obame sta se v torek zapletli v prepir v zvezi s trditvijo senatorja iz Illinoisa, da bi se bil pripravljen brezpogojno srečati z voditelji držav, ki so najbolj očitne nasprotnice ZDA. Kampanja Clintonove trdi, da to le potrjuje neizkušenost Baracka Obame, senatorjeva kampanja pa odgovarja, da je Hillary Clinton spremenila lastno stališče in zveni kot George Bush.

Vsak po svoje

Hillary Clinton je namreč med televizijskim soočenjem demokratov v ponedeljek v Charlestonu na vprašanje o tem odgovorila nikalno, ker se noče pustiti izkoriščati v propagandne namene. Obama pa je na vprašanje, ali bi se bil v prvem letu svojega predsedniškega mandata pripravljen srečati z voditelji Kube, Irana, Sirije, Venezuele in Severne Koreje, hitro odgovoril pritrdilno.

Clintonova je v torek v Iowi dejala, da je bil odgovor Obame neodgovoren in naiven. V medijski boj je poslala tudi nekdanjo državno sekretarko Madeleine Albright, ki je potrdila isto. V taboru Obame odgovarjajo, da je Clintonova spremenila svoje dosedanje stališče in da sedaj zveni kot George Bush, ki se noče pogovarjati z voditelji, s katerimi se ne strinja.

Obami je priskočil na pomoč nekdanji svetovalec za nacionalno varnost pri predsedniku Billu Clintonu Anthony Lake, ki je dejal, da se velika nacija in njen predsednik ne bi nikoli smela bati pogovarjati z nikomer. To sta dokazala republikanska predsednika Richard Nixon s Kitajsko in Ronald Reagan s Sovjetsko zvezo.

Clintonova je februarja letos dejala, da se ne sme zavračati pogovorov z ljudmi, ki ti niso všeč in da je sama vedno silila Busha, naj se pogovarja s Sirijo in Iranom. Kampanja Baracka Obame skuša to izjavo izkoristiti, da opozori na domnevno dvoličnost senatorke, vendar pa njen štab zatrjuje, da ni spremenila stališča, saj je v odgovoru dodala, da bi najprej poskrbela za stike na nižji ravni med državami, preden bi se sama srečala z voditelji.