Članice G20 do leta 2013 z nižjim primanjkljajem

V Kanadi je ob koncu preteklega tedna potekalo zasedanje voditeljev skupine G20, ki jo sestavljajo največja in najhitreje rastoča gospodarstva sveta. Dogovorili so se, da bodo države do leta 2013 zmanjšale proračunske primanjkljaje, kanadski premier Stephen Harper, ki je bil tudi gostitelj vrha, pa je ob tem dejal, da bodo kljub tem napovedim na kratek rok potrebni tudi stimulativni ukrepi. Države naj bi po besedah Harperja do leta 2016 države zmanjšale oziroma začele zmanjševati tudi javne dolgove.

Sicer pa sklep o zmanjšanju proračunskih deficitov niti ni veliko presenečenje, saj so se vse države, članice skupine, že pred tem na tak ali drugačen način zavezale, da bodo do leta 2013 prepolovile svoje proračunske primanjkljaje, ki so v veliki meri posledica svetovne finančne krize. Glede tega pa je nekaj nesoglasij med voditelji vseeno bilo. Tako je ameriški predsednik Barack Obama zagovarjal zmernejšo obliko, pri čemer je opozoril, da bi lahko nastala škoda globalni rasti. Velika Britanija, Francija in Nemčija pa so korake k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja že sprejele. Letošnji ameriški proračun predvideva za kar 1,3 bilijona dolarjev primanjkljaja, kar znaša 9 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Obama je ob tem napovedal ostrejše uredbe, med njimi bodo morale imeti banke večje rezerve, o tem pa naj bi razpravljali na naslednjem vrhu, ki ga bo novembra letos gostila Južna Koreja. "Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da preprečimo ponovitev zadnje finančne krize," je menil.

Tudi Velika Britanija ima težave z visokim primanjkljajem, ta je na 10 odstotkih BDP, a država nima takega potenciala za rast kot ZDA, menijo strokovnjaki. Odpustek je dobila Japonska, ker njena ekonomija že leta stagnira, poleg tega pa je dolg v rokah večinoma Japoncev in ne tujcev.

Razvijajoči se Argentina in Brazilija pa sta izrazili zaskrbljenost, da bi lahko omejitve proračunov bogatih držav prizadeli njun izvoz. "Če bo prišlo do rezov v naprednih državah, bo to slabše. Namesto da bi spodbujali rast, bodo več pozornosti namenili fiskalni regulativi," je menil brazilski finančni minister Guido Mantega.

Brez posebne omembe juana

Kitajska je dosegla, da je v sklepni deklaraciji niso posebej omenjali glede neprilagodljivosti menjalniških tečajev. Pred vrhom skupine je napovedala, da bo podražila juan v odnosu do dolarja. Obama pa je na novinarski konferenci dejal, da besede pozdravlja, vendar čaka na dejanja. Sklepna izjava na splošno omenja, naj "nastajajoče" ekonomije s presežki v zunanji trgovini vsaka glede na svoje okoliščin izpelje ustrezne reforme za prilagodljivost valut.

Nasilje se je nadaljevalo tudi v nedeljo

V nedeljo se je kanadska policija že drugi dan zapored spopadla z nasilnimi protestniki in jih 605 prijela. Predstavnik kanadske policije je dejal, da so že zbrali dokaze, da gre za pripadnike t. i. Črnega bloka (anarhistov), ki so nosili maske. V nedeljo so se največji spopadi začeli potem, ko so protestniki vkorakali na območje, kjer je policija začasno zadrževala v soboto prijete protestnike. Izstrelili so najmanj dve granati solzivca. Lokalna televizija pa je poročala, da naj bi policija prijela tudi štiri njene poročevalce. Protestniki pa so zatrdili, da se je policija poslužila metod, ki bolj kot preprečujejo nasilje to spodbujajo. Hkrati so bili kritični tudi do medijev, ker naj bi preveč poročali o nasilnih protestih, ne pa tudi o miroljubnih protestnih shodih."Gre za kriminalizacijo disidentov," je dejala ena izmed aktivistk.