Iraški viri poročajo, da so letala napadla civilne cilje, iraška protiletalska obramba pa je na napad odgovorila s streljanjem. Ameriški vojaški viri pa poročajo, da so skupne ameriško-britanske zračne patrole napadle pet ciljev protizračne obrambe na jugu Iraka, na t. i. območju prepovedi poletov, ker je iraška protizračna obramba nanje streljala prva.
Po poročanju britanskega Guardiana naj bi ZDA in VB "dramatično razširile" zračne napade na območjih prepovedi preletov v Iraku. Cilji ameriško-britanskih napadov so v prvi vrsti raketni sistemi, ki bi jih lahko v primeru vojne uporabili za obrambo Iraka, še poroča današnji Guardian. Neki predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je sicer zanikal, da bi se strategija spremenila. Tako naj bi ameriški in britanski piloti napadali le v primeru, ko so napadeni.
Vendar naj bi predstavniki obrambnega ministrstva neuradno kljub temu priznali, da so v zadnjem času močno okrepili napade. Tudi vojaški strokovnjaki so potrdili, da se je "nenapovedana vojna" okrepila. Območji prepovedi preletov na jugu in severu Iraka so vzpostavili po koncu zalivske vojne leta 1991, da bi zaščitili tam živeče Kurde in šiite, vendar brez odobritve VS Združenih narodov. Območji nadzorujejo Američani in Britanci.
V oporišče britanskega kraljevega letalstva (RAF) v Fairfordu na zahodu Anglije je danes prispelo več ameriških bombnikov B-52. Isti vir je navedel, da naj bi v 48 urah v oporišču pristalo skupno 14 teh bombnikov, ki naj bi jih po navedbah poznavalcev uporabili v primeru vojne proti Iraku. Ti bombniki so iz britanskih oporišč sicer že sodelovali v zalivski vojni leta 1991. Britansko obrambno ministrstvo danes ni hotelo povedati, ali so bombniki namenjeni na kako drugo lokacijo. Britanska postaja Sky News pa je predvajala posnetke B-52, ki so pristajala v omenjenem oporišču.
Papež se močno prizadeva za mirno rešitev krize
Po trditvah diplomatskih virov v Vatikanu bo papež v primeru, da njegovo pismo ne bo uspelo odvrniti ameriškega predsednika od prizadevanja za vojaško operacijo v Iraku, osebno nagovoril Varnostni svet ZN. O možnosti papeževega neposrednega nagovora VS ZN naj bi se poglavar rimskokatoliške cerkve že pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom pred dvema tednoma v Vatikanu.
"Nekateri pravijo, da je vojna že na poti, mi pa ne mislimo tako," je pred odhodom v Washington povedal Laghi. "Moja naloga je srečati se s predsednikom ZDA in mu predati sporočilo, pismo Svetega očeta, ki me je izbral za svojega posebnega odposlanca, tako kot je to storil za kardinala Rogerja Etchegaraya, ko je ta odšel v Bagdad k iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu," je še pojasnil kardinal.
Iračani sodelujejo z inšpektorji
Irak naj bi Združenim narodom še pred 10. marcem izročil podrobno poročilo o količinah bakterij vraničnega prisada in živčnega plina VX, ki jih je uničil v minulih enajstih letih. Tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN v Bagdadu Hiro Ueki je potrdil, da naj bi Irak poročilo oddal v roku enega tedna, medtem ko o podrobnosti vsebine poročila Ueki ni želel govoriti.
Odločitev, da bo ZN izročil poročilo o bakterijah vraničnega prisada in živčnega plina VX, je Bagdad sporočil po nedeljskih pogovorih med ZN in iraškimi predstavniki. Na srečanju so govorili predvsem o količini antraksa in VX, ki naj bi jo Irak uničil julija 1991.
Po besedah Uekija bodo inšpektorji opravili teste, ali je Irak dejansko uničil bombe, ki naj bi bile napolnjene z antraksom. Med drugim bodo pregledali kraj Al Hakam, kjer naj bi Iračani leta 1991 uničili 1,5 tone živčnega plina VX.
Irak nadaljuje z uničevanjem raket al-samud 2
Združeni narodi so potrdili, da je Irak pod njihovim nadzorom danes uničil šest spornih raket al-samud 2. To je potrdil tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN v Bagdadu Hiro Ueki, ki je dodal, da so s tem za danes končali z uničevanjem omenjenih raket. Vest o uničenju šestih raket je pred tem sporočil že generalni direktor iraškega ministrstva za informiranje Uda Al Taj.
Taj je dejal, da naj bi Irak danes na območju industrijskega kompleksa Al-Tadži, severno od Bagdada, uničil šest od predvidenih sedem do devet raket al-samud 2, ki po ugotovitvah inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka presegajo dovoljeni doseg 150 kilometrov. Uničenje omenjenih raket je 22. februarja zahteval vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix, Irak pa je njegovo zahtevo začel izpolnjevati v soboto, ko je uničil prve štiri takšne rakete. Od takrat je Irak uničil skupno 16 raket.
ZDA bodo poskušale prepričati neprepričane
Ameriški predsednik George Bush in njegova svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice sta vikend v Camp Davidu namenila pripravam na nov teden intenzivne diplomacije, po nekaterih napovedih tudi ključni teden za pridobitev še neodločenih članic Varnostnega sveta ZN na ameriško stran.
V Zalivu že 225.000 vojakov
ZDA in Velika Britanija medtem z veliko hitrostjo nadaljujeta z nameščanjem svojih sil v Perzijskem zalivu, trenutno naj bi zbrali že 225.000 vojakov, v kratkem naj bi se jim pridružilo še 48.000 britanskih. Sicer pa je že dlje časa znano, da hoče Pentagon napad izvesti še pred aprilom, ker bodo pozneje pogoji za vojskovanje zaradi prehude vročine veliko slabši.
Ameriški senatorji in kongresniki kritizirajo Turčijo
Ameriški senatorji in kongresniki so včeraj kritizirali Turčijo, ki Pentagonu še ni odobrila namestitve vojaških enot za odprtje severne fronte v primeru morebitnega napada na Irak. Ameriški vojaški načrti predvidevajo napad na Irak z južne smeri iz Kuvajta in z severne iz Turčije, s čimer bi iraško obrambo razdelili na dva dela ter jo tako hitreje obvladali. Turška zavrnitev namestitve ameriških sil pomeni, da bo moral general Tommy Franks, ki bo vodil morebitno vojno proti Iraku, načrte ustrezno prilagoditi, vendar v Washingtonu za sedaj še upajo, da si bodo Turki v kratkem premislili. Kljub domačim in tujim političnim pritiskom, turška vlada parlamenta za zdaj še ne bo pozvala k novemu glasovanju o odobritvi vstopa ameriškim enotam za napad na Irak.
Medtem pa so na severu Iraka množično protestirali Kurdi. Večmilijonska manjšina ostro nasprotuje načrtu Washingtona, da bi s severa Bagdad napadla turška vojska. Kurdi se namreč bojijo, da bi Turki po vdoru na sever Iraka tam tudi ostali, območje pa bi tako ali drugače prišlo pod nadzor Ankare. Sicer pa Kurdi močno podpirajo ameriško vojno proti režimu Sadama Huseina, čeprav naj bi pod njim imeli celo nekaj več pravic, predvsem kulturnih, kot v sosednji Turčiji. Toda pogoj Kurdov za sodelovanje je, da v napadu ne sodeluje turška vojska. To bi celo ovirali, medtem ko Američanom ponujajo pomoč od 50 do 200 tisoč slabo oboroženih mož. Washington pa se tudi boji vojne med Turki in Kurdi.
Nad Irak 15. marca?
Kljub turški zavrnitvi namestitve ameriških enot na njenem ozemlju se ZDA intenzivno prizadevajo tudi za razrešitev tega vprašanja. Ali tako ali drugače, pravi Washington. Prva možnost je pripraviti Turčijo, da si še ta teden premisli, Washington pa je tudi že napovedal, da bo v nasprotnem primeru uporabil rezervne načrte. Ena od verjetnih možnost naj bi bila, da bi več tisoč ameriških vojakov s padali pristalo na severu Iraka, napad pa naj bi se začel že 15. marca – s podporo varnostnega sveta ali brez. Medtem pa je tudi Kuvajt izrazil pripravljenost sprejeti ameriške vojake, ki so jih nameravali namestiti v Turčiji. "Če bodo ZDA formalno zaprosile, smo jih voljni sprejeti," je povedal kuvajtski obrambni minister Šejk Jaber al-Hamad al-Sabah. Visoki predstavnik državnega kuvajtskega naftnega podjetja Kuwait Oil Co, Ahmed Rašed Al Trbid pa je napovedal, da bo Kuvajt v primeru vojne v Iraku iz varnostnih razlogov zaprl nahajališča nafte blizu meje z Irakom. Dve nahajališči, ki ležita tik ob meji, so že zaprli, 400.000 sodov nafte dnevno, ki so jih tam načrpali, pa sedaj načrpajo v drugih nahajališčih. Zagotovil pa je, da bo Kuvajt kljub omenjenim ukrepom ohranil sedanjo proizvodnjo 2,1 milijona sodov nafte dnevno.
