Iračani so ta teden le spoznali človeka, ki je odgovoren za vzpostavitev "demokracije po ameriško" v Iraku, upokojenega ameriškega generala Jaya Garnerja, dolgoletnega prijatelja ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Upravitelj Garner, ki zaradi svoje proizraelske usmerjenosti med Iračani najbrž ne bo preveč priljubljen, napoveduje, da so svoje delo končal v 90-ih dneh. Pentagon pa že opozarja, da bi proces lahko trajal šest mesecev ali več.
Američanom sive lase povzroča predvsem misel, da bi na iraški povojni politični sceni prevladoval šiitski vpliv sosednjega Irana.
Irak naj bi bil razdeljen na tri administrativna središča
V civilni upravi poleg vojaškega osebja sodelujejo strokovnjaki, ki so podobne naloge opravljali že na območju nekdanje Jugoslavije, na Haitiju in v Somaliji.
Irak naj bi civilna uprava razdelila na tri administrativna središča: Bagdad z okolico, Mosul na severu in Basro oziroma Um Kasarom na jugu. Jedro administracije naj bi poleg Američanov sestavljalo okoli 12 ljudi, tako imenovanih svobodnih Iračanov, ki so v Huseinovem času živeli v tujini.
Tudi tukaj se Američani soočajo s težavo: ali v iraško vlado povabiti Iračane v izgnanstvu ali tiste, ki so v času vladavine Sadama Huseina živeli v Iraku. Med slednjimi je težko najti primerne voditelje, ki niso imeli stikov s prejšnjim režimom. Zapleta pa se tudi pri tistih v izgnanstvu. Ahmet Čalabi se je na primer oklical za novega bAgdadskega župana, česar mu Američani ne priznavajo.
Za Britance sprejemljivi tudi nekdanji člani Baas
Tiskovni predstavnik britanskih sil polkovnik Chris Vernon je danes dejal, da bi bilo sprejemljivo, če bi v prehodni iraški vladi sodelovali tudi bivši člani stranke nekdanjega iraškega režima Baas, če bi slednji imeli veliko podporo med prebivalstvom.
Vroča bo razprava o nadzoru nad iraško nafto
Američani zahtevajo takojšnji umik sankcij in načrtujejo, da bo civilna uprava prevzela pooblastila za upravljanje z nafto, Združeni narodi pa vztrajajo, da mora črpanje nafte vsaj še dober mesec ostati v okviru programa nafta za hrano. Največja težava, s katero se soočajo, je pomanjkanje informacij s terena, saj so bile diplomatske vezi z Irakom pretrgane vse do leta devetdeset.
