Grčija dobila ultimat: do četrtka morajo biti na mizi novi predlogi

Grčija bo v kratkem posredovala uradno prošnjo za nov program finančne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma, je po koncu izrednega sestanka finančnih ministrov držav v območju evra sporočil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ti so z novim grškim kolegom Evklidom Cakalotosom preučili stanje po grškem referendumu. Cakalotos po njegovih besedah danes ni predstavil nobenih konkretnih ukrepov.

Grčija mora nove predloge evroobmočju predstaviti do četrtka, da bi se lahko še dogovorili in tako v nedeljsko sklicali vrh EU. Ultimat je bil izglasovan na izrednem sestanku finančnih ministrov evroobmočja v Bruslju.

Grčija se mora držati pravil

Čeprav je veliko podpore obstanku Grčije v evroobmočju, je bilo nekaj ministrov jasnih, da bi bilo bolje, da se Grčija poslovi iz družbe držav z evrom, če se ne namerava držati pravil. "Ne razumemo Grkov. Mi smo pa lahko uredili svoje zadeve," je bil oster finančni minister Latvije Janis Reirs. Prav njegova država je bila ena tistih, ki je izvedla številne reforme, da se je rešila bankrota. Po njegovem mnenju bi lahko izstop Grčije celo okrepil evro.

Njegov španski kolega Luis de Guindos pa je na drugi strani dejal, da je Evropa tik pred koncem krize, izstop Grčije pa bi zgolj odprl njeno novo etapo, zato se bo zavzemal za dogovor. Možnosti grexita po njegovih besedah trenutno ni na mizi. "Obstajajo obvladljive alternative," je še dodal.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem dejal, da nestrpno pričakuje predstavitev grških predlogov. Čeprav naj evroskupina ne bi razpravljala o "striženju" grškega dolga, pa iz Nemčije prihajajo namigi, da bi Nemci morda pristali na prestrukturiranje dolga, če bi Grki pokazali resen namen, da se lotijo reform, ki bi jim omogočale, da denar tudi služijo in ne živijo večinoma le od posojil.

"Grki so zavrnili predloge posojilodajalcev, upam, da je grški minister danes prišel z novimi, verodostojnimi predlogi, ki jih bomo preučili," pa je dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloemna. "Korak za korakom," je dodal. Na vprašanje, ali po odstopu Janisa Varufakisa obstaja podlaga za obnovitev zaupanja, je odvrnil, da ne razmišlja o osebah, ampak o političnem položaju po referendumu.

Malteški finančni minister Edward Scicluna je dejal, da je možnost za dogovor 50 : 50. Preučiti je treba obe možnosti, da Grčija ostane ali da odide, pri čemer pa izstop Grčije iz območja evra oz. grexit ni palica, ampak realistična možnost, je izpostavil. Da je grexit odločitev, ki jo je treba sprejeti v Atenah, ne v Bruslju in je vse odvisno od pristopa, predlogov in določitev grške vlade, pa je poudaril belgijski finančni minister Johan Van Overtveldt.

Čeprav novi grški finančni minister ni prinesel pričakovanih resnih in verodostojnih predlogov niti uradne prošnje za pomoč za nov program pomoči, je bil ton drugačen, boljši, je povedal slovenski finančni minister Dušan Mramor. "Pogovor je bistveno bolj spravljiv," je dejal ter dodal, da je iz odgovorov in razlag novega grškega kolega razbrati voljo po spremembah. Kakšne so možnosti za dogovor, je po njegovih navedbah trenutno zelo težko oceniti.

Cerar: To je že skoraj agonija

Pozno popoldne se je nato v Bruslju začel izredni vrh območja evra. Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu dejal, da so za zdaj v popolni praznini, saj Cakalotos ni prinesel nobenih predlogov, želijo pa razpravo o predlogu, ki so ga grški volivci zavrnili na referendumu, tako da človek ne ve, kaj naj si v tem hipu misli.

"Vsekakor pa bom skušal konstruktivno sodelovati v razpravi na evrovrhu, kajti gre za zelo pomembno zadevo, to vsi vemo. Kljub skoraj že tragikomičnim zapletom je treba razmere obravnavati skrajno resno, v duhu solidarnosti in iskanja rešitev," je izpostavil. "To je že skorajda agonija. Plan B, grexit, je vedno bolj realna možnost. Še vedno verjamem tudi v kakšno drugo, a verjetnost konstruktivne rešitve je izjemno majhna, odvisna je od volje grške vlade, da končno stori nekaj resnega, ne da samo zavaja in manipulira z vsemi nami," je poudaril.

"Glasovali so o stvareh, ki ne obstajajo"

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pravi, da po grškem referendumu pravzaprav potrebuje pojasnilo. "Rečeno nam je bilo, da moramo spoštovati voljo grškega ljudstva. Jaz jo bom. Grško ljudstvo je spregovorilo. Bi pa rad razumel, kaj so povedali. Spraševali so jih o nečem, kar ne obstaja," je dejal v Evropskem parlamentu.

Ponovil je, da zahteve, za katere je grška vlada ljudem trdila, da o njih odločajo, v času glasovanja niso bile več na mizi. Zagotovil je tudi, da meni, da je treba preprečiti izstop Grčije iz območja evra, da pa označevanje partnerjev s teroristi ni primerna retorika.

Žoga na grški polovici igrišča

V Bruslju medtem čakajo na predloge grškega premierja Aleksisa Ciprasa. Ta je včeraj večino dneva preživel na sestankih z grško koalicijo in opozicijo ter zbiral ideje in podporo za predloge, ki jih bo poslal posojilodajalcem. Danes je o premostitveni rešitvi po telefonu govoril tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in finančnim ministrom Jacobom Lewom. ZDA se tako vse bolj očitno vpletajo v reševanje grške krize. Obama je že v ponedeljek govoril s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, danes pa še z nemško kanclerko Angelo Merkel. V obeh pogovorih je pozval h kompromisni rešitvi, ki bo omogočila obstanek Grčije v evrskem območju.

Grška vlada se zavzema za nova pogajanja, a večina evropskih voditeljev je jasnih – druga priložnost je odvisna od kvalitete poslanih predlogov, ki bi bili podlaga za nadaljevanje pogajanj.

Grčiji se sicer izteka čas, saj je bančni sistem tik pred tem, da ostane brez denarja, pa čeprav še vedno velja omejitev dnevnega dviga za Grke, ki je postavljena pri 60 evrih, a jih je v praksi zaradi pomanjkanja 20-evrskih bankovcev večinoma le 50, zaprte ostajajo tudi banke, ki bi morale danes odpreti vrata, a jih ne bodo.

Na majavih nogah se grški bančni sistem že vse odkar je postalo jasno, da so se nad Grčijo znova zbrali temni oblaki, ohranja po zaslugi ECB, ki je v zadnjih mesecih v grške banke poslala 98 milijard evrov, saj komitenti živčno umikajo denar s svojih bančnih računov in prihranke skrivajo "v nogavico". Grške banke naj bi Grkom trenutno razdeljevale zadnje pol milijarde evrov gotovine. ECB je namreč včeraj zavrnila idejo, da poveča dotok denarja v Atene in povečala garancije, ki jih od bank zahteva, da jim denar sploh pošilja.

Cipras računa na ESM

Kaj natančno bo Cipras predstavil voditeljem evroobmočja, ni jasno, analitiki pa menijo, da bo šlo za kombinacijo rahlega popuščanja in boj za ideje, na katerih je temeljila referendumska kampanja in so med drugim selektivno izbrane iz poročila IMF.

Po tem načrtu bi Cipras zaprosil za 30 milijard novih posojil v prihodnjih dveh letih iz evrskega mehanizma ESM, poleg tega pa še prestrukturiranje dolga v sklopu katerega bi ESM odkupil grške obveznosti od ECB in jih spremenil v dogoročno posojilo po nižjih obrestih. V zameno bi Grčija pristala na nekatere reforme. V Nemčiji medtem opozarjajo, da je vprašanje, ali bi ESM v skladu s svojimi pogoji to sploh lahko storil, saj mu pravila delovanja preprečujejo ukrepe, ki bi lahko slabili evro.

Nova posojila da, reforme ne?

Vprašanje je tudi, ali bo Cipras zaprosil za odpis dolgov, ki ga omenja tudi poročilo IMF. Le da poročilo IMF ni tako enostransko, ampak precej kritično do obeh strani. Tako pravi, da grški dolg ni vzdržen, kar trdi tudi Cipras. Nadalje, da bo treba podaljšati odplačilne roke, potrebni bodo morda tudi odpisi. Poročilo sicer predlaga podaljšanje pogojev dolgoročnih grških posojil z 20 na 40 let in kratkoročnih z deset na 20 let. Po tem scenariju bi bil potreben še tudi okoli 50 milijardni odpis od skupaj 300 milijard evrov dolga.

A poročilo tudi pravi, da odpisi ne bodo potrebni, če se Grčija končno loti strukturnih reform, tudi tistih, ki bi gospodarstvo naredile izvozno usmerjeno in konkurenčno. Lansko leto je kazalo že kar dobro, pravi poročilo. Takrat je sicer v kabinetu sedela vlada Antonisa Samarasa, v zadnjim mesecih pa je "prišlo do očitnega poslabšanja reformne dinamike".

Od začetka leta je Grčija spet v recesiji, zmanjšali so se davčni prihodki, narasel je proračunski primanjkljaj. Ciprasova vlada se je bolj kot z domačo politiko namreč večino časa ukvarjala s pogajanji v Bruslju.

Razpoke med voditelji?

Medtem ko Nemčija jasno ostaja pri svojem, Francija, Španija in Italija bolj glasno pozivajo k novemu dogovoru. Gre sicer za trojico držav, ki so same v precejšnjih finančnih težavah. Zagovorniki dogovora pa tudi opozarjajo, da je na grškem referendumu okoli 80 odstotkov mlajših od 34 let glasovalo za konec varčevanja, kar pomeni, da mlajša generacija želi drugačno politiko - in EU bi jih morala poslušati.

V Nemčiji se medtem sprašujejo, komu vse bi bilo treba dolgove še odpisati, če to storijo v Grčiji in kaj bi odstop od pravil pomenil za dolgoročno usodo evra in povezave. Računajo, da bi bil to za periferne države signal, da se lahko vrnejo nazaj na pota zapravljanja preko zmožnosti, stabilnejše države pa bi občasno plačevale za njihove napake.

Nič več tajnosti

Vodja skupine ALDE v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je medtem danes pozval k novemu pristopu k pogajanjem. Dejal je, da mora biti tistih za zaprtimi vrati konec, vsi igralci pa naj igrajo z javnimi odprtimi kartami. "Če je Cipras resen glede obstanka v evroobmočju, pričajujem, da ga bom danes videl v Evropskem parlamentu. Pričakujem, da bo natančno razložil, kaj bo storil za to, da država ostane v evroobmočju. Kako bo opravil s korupcijo, reformiral javno upravo, uredil banke ...!"