Ameriška obveščevalna agencija Cia doslej ni potrdila pristnosti dokumentov, ki jih je v torek glede njenih dejavnosti objavil portal WikiLeaks, menijo pa, da slednji z objavljanjem kakršnihkoli podatkov z namenom škodovanja obveščevalni skupnosti postavlja Američane v nevarnost. Kdo je dokumente posredoval WikiLeaksu, bo preiskoval FBI.
8000 dokumentov razkriva, da lahko vohuni vdirajo v elektronske naprave
Spletna stran WikiLeaks je objavila več kot 8000 dokumentov, ukradenih s strežnika Cie, ki razkrivajo, da lahko ameriški vohuni vdirajo v računalnike, pametne telefone in televizije in jih uporabljajo za nadzor. WikiLeaks pravi, da so informacije dobili iz visoko zavarovane mreže znotraj centra za računalniške obveščevalne dejavnosti na sedežu Cie v Langleyju v Virginiji.
Med drugim naj bi Cia s pomočjo britanskih obveščevalnih služb razvila sistem, ki ugrabi pametne televizorje Samsung in njihove mikrofone spremeni v prisluškovalne naprave. Cia naj bi podobno sodelovala z obveščevalnimi službami drugih držav, doma pa z Agencijo za nacionalno varnost (NSA).
Cia podatkov ni ne potrdila niti zanikala
Cia podatkov ni niti potrdila niti zanikala. Kljub temu pa bi morala biti "ameriška javnost globoko zaskrbljena zaradi kateregakoli razkritja WikiLeaksa, katerega namen je škoditi sposobnosti obveščevalne skupnosti, da ščiti Ameriko pred teroristi in drugimi nasprotniki", je v sredo dejala tiskovna predstavnica Cie Heather Fritz Horniak.
"Tovrstna razkritja ogrožajo ameriško osebje in operacije, poleg tega pa tudi opremljajo naše nasprotnike z orodjem in informacijami, s katerimi nam lahko škodujejo," je dodala. Branila je Ciine kibernetske operacije, češ da je "delo Cie, da je inovativna, napredna in v prvi obrambni liniji države pred sovražniki na tujem", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podatke izdali notranji ljudje?
Cia se je sedaj po poročanju ameriškega časnika New York Times obrnila na zvezno policijo FBI, ki bo preiskala uhajanje dokumentov. Kot domneva FBI, gre najverjetneje za insajderja in ne za delo sovražne države. FBI bo tako sedaj zaslišal vse, ki so imeli dostop do informacij, kar naj bi bilo najmanj sto ljudi.
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se danes sestal z direktorjem Cie Mikom Pompeom in ministrom za domovinsko varnost Johnom Kellyjem.
Assange bo podatke o hekerskih postopkih Cie delil s proizvajalci
Ustanovitelj spletnega medija WikiLeaks Julian Assange je danes obtožil ameriško obveščevalno agencijo Cia "grozljive nesposobnosti", ker je tajne podatke o svojih hekerskih postopkih shranjevala na enem mestu. O njihovih operacijah ima še več podatkov, a jih bo pred objavo delil s tehnološkimi velikani, da bi razvili ustrezno zaščito.
"To je zgodovinsko dejanje grozljive nesposobnosti, da ustvariš tovrsten arzenal in potem vse shraniš na enem mestu," je na novinarski konferenci, ki je potekala v živo v prenosu iz ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Assange tam živi od leta 2012, ko se je na veleposlaništvo zatekel pred pravosodnim pregonom.
Kot je danes dejal Assange, WikiLeaks razpolaga s še zelo veliko podatki o hekerskih operacijah Cie, a jih ne bodo objavili, dokler jih ne posredujejo proizvajalcem tehnoloških naprav, da bi tako lahko ustrezno zaščitili svoje proizvode.
"Odločili smo se, da bomo sodelovali z njimi in jim omogočili ekskluziven dostop do dodatnih tehničnih podatkov, tako da bo moč razviti popravke," je dejal in napovedal, da bodo šele po tem nove informacije o ukrepih Cie tudi objavili.
WikiLeaks sicer pravi, da so informacije dobili iz visoko zavarovane mreže znotraj centra za računalniške obveščevalne dejavnosti na sedežu Cie v Langleyju v Virginiji.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.