Je CIA mučila ujetnike?

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA Porter Goss med zaslišanjem pred senatnim odborom za oborožene sile ni mogel potrditi, da ameriška obveščevalna agencija ni mučila terorističnih oumljencev. Zatrdil je le, da trenutno nezakonitih metod pri zaslišanju osumljencev ne uporabljajo. "Mi ne mučimo, ker to ni profesionalno," je dejal Goss.

Medtem ko se republikanskim senatorjem mučenje ne zdi sporno, so tisti iz demokratskih vrst Gossa zasliševali tudi glede izročanja terorističnih osumljencev državam, kjer jih potem mučijo. ZDA naj bi doslej v tujino na "posebno obdelavo" poslale okoli 150 ljudi, nekaj deset vodilnih terorističnih osumljencev pa ima CIA zaprta neznano kje in kaj se dogaja s temi ljudmi, ne ve skoraj nihče.

V ameriški obveščevalni agenciji pravkar potekajo preiskave generalnega inšpektorja, s katerimi skušajo ugotoviti, ali so bili v mučenja vpleteni tudi vodilni. Verjetnost, da bi bil kdo od njih poklican na odgovornost, je le majhna, najverjetneje pa bo CIA z obtožbami opravila podobno kot Pentagon. Ta je obtožil nekaj navadnih vojakov, medtem ko naj bi preiskave pokazale, da poveljniki niso odgovorni.

Američani bodo še dolgo v Iraku

Število ameriških vojakov se bo morda lahko začelo stalno zmanjševati med leti 2006 in 2008, trdijo v ameriškem generalštabu. Namestnik načelnika generalštaba ameriške kopenske vojske, general Richard Cody, o podrobnostih ni želel ugibati. Dejal je celo, da se bo število vojakov lahko celo povišalo, vse pa je odvisno od poteka boja proti upornikom. S tem je le ponovil stališče ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je pred dnevi dejal, da se bodo Američani umaknili, ko se bo Irak sposoben braniti sam.

Ameriška vojska je pred vojno z Irakom leta 2003 ocenjevala, da bodo lahko sile umaknili že leta 2004, po vojaški zmagi in na začetku okupacije pa se je ocena premaknila na leto 2005. V državi je trenutno 150.000 ameriških vojakov, v naslednjih dveh tednih pa jih bodo umaknili 12.000, ki so jih dodatno namestili za zavarovanje volitev 30. januarja.

Poleg ameriških enot je v Iraku še 22.700 pripadnikov tujih sil, med katerimi je največ Britancev. Sčasoma naj bi jih zamenjali iraški vojaki in policisti. Kot je dejal Cody, so jih Američani doslej izurili in opremili okoli 140 tisoč, vendar pa ameriški vojaški poveljniki na terenu potihem priznavajo, da je učinkovitih morda le nekaj tisoč.

Optimizem glede boja proti iraškim upornikom

V Iraku je med štirideset in petdeset napadov na dan, kar je precej manj kot v tednih pred volitvami. Polovica jih ne povzroči nobene škode in ne zahteva žrtev.

V Roterdamu se je začelo sojenju nekemu poslovnežu, ki naj bi nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu prodal kemikalije za izdelavo živčnega plina, s katerimi so v kurdskem kraju Halabdža pobili več kot 5000 ljudi.

62-letni Frans van Anraat se mora kot prvi Nizozemec v zgodovini zagovarjati zaradi vojnih zločinov in genocida. Tožilci naj bi dokaze proti njemu dobili tudi od Huseinovega bratranca Kemičnega Alija, ki je napad načrtoval.

Van Anraat, ki naj bi Iraku dobavil na tisoče ton kemikalij, je bil po mnenju Združenih narodov “eden najpomembnejših posrednikov, ki jih je Irak imel pri nakupu kemičnega materiala.”

Nizozemskega poslovneža so na zahtevo ameriške vlade prijeli že leta 1989 v Milanu. Kasneje so ga izpustili in pobegnil je v Irak , kjer je ostal do leta 2003. V tem času naj bi nizozemskim obveščevalcem posredoval pomembne podatke o iraški oborožitvi.

Posebna komisija ameriškega kongresa je odkrila nove nepravilnosti pri izvajanju humanitarnega programa za Irak nafta za hrano. Tako naj kar petina zbranega denarja nikoli ne bi prišla do Iračanov. To je med zaslišanjem povedal Rehan Mullick, ki je bil Združenih narodov zadolžen za nadzor nad programom.

Mullick je prepričan, da je Sadam Husein kradel material, ki so ga pošiljali v Irak, in z njim opremljal svojo vojsko. Dodal je, da so bili podatki, ki so jih imeli na voljo za nadzor pošiljk »nepopravljivo zmedeni«, nadzor naj bi bil »amaterski«, statistike, ki so jih navajali v Združenih narodih pa »zavajujoče«. V okviru programa Nafta za hrano se je letno obrnila milijarda ameriških dolarjev.

Mullick Združene narode tudi obtožuje, da so mu preprečevali delo. »Vsakič, ko sem dal kakšen predlog, so se zmanjšale odgovornosti, ki sem jih imel v okviru svoje službe. To se je nadaljevalo, dokler ni moja edina naloga ostala upravljanje s projektorjem na sestankih osebja,« je še dejal. Povedal je, da njegovega poročila o nepravilnostih niso nikoli preučili, so ga pa zaradi njega odpustili, in dodal, da svetovno organizacijo vodijo v stilu starih mafijskih družin.