CIA jim je poškodovala možgane

Posebne zasliševalske metode ameriške obveščevalne agencije Cia so imele nasprotni učinek od želenega, saj so terorističnim osumljencem povzročile poškodbe možganov, tako da se jim je poslabšal spomin, kaže znanstvena študija, ki jo je v ponedeljek objavila ameriška znanstvena revija "Trendi v kognitivni znanosti".

Profesor Inštituta za nevrološke znanosti na irskem kolidžu Trinity Shane O'Mara ugotavlja, da so posebne zasliševalske metode temeljile na "popularni psihologiji" oziroma laičnem razumevanju delovanja možganov in ne na znanosti.

Posebne metode, kot je odtegovanje spanca za več dni, izkoriščanje fobij zaslišanih, vklepanje v bolečih položajih in vodno deskanje oziroma vzbujanje občutka utapljanja, so pri zaslišanih zmanjšale sposobnost spomina. O'Mara je svoje ugotovitve utemeljil na objavljenih dokumentih o posebnih metodah zasliševanja terorističnih osumljencev.

Izpostavljanje kroničnemu stresu in travmam lahko poškoduje del možganov, ki integrira spomin. Omenjene metode pa so sprožale hormone, ki so poškodovali sposobnost spomina. Zaslišani so potem proizvajali "patološke" spomine in informacije na podlagi sugestij zasliševalcev, ki so se mešale z resničnimi, vendar do te mere, da ni več mogoče ločiti zrnja od plevela.

Posebej stresno naj bi bilo vodno deskanje, ki ga je sedanji predsednik ZDA Barack Obama označil za mučenje in ga prepovedal. Nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney sicer še vedno vztraja, da so bile posebne metode potrebne in koristne, ker so z njimi dobili informacije, s katerimi so preprečili več novih terorističnih napadov.

Obama je v pogovoru za ameriško televizijo CBS v nedeljo sicer zatrdil, da ne bo posredoval glede odločitve pravosodnega ministra Erica Holderja, da sproži preiskavo o postopkih zasliševalcev Cie. Obamo je sedem nekdanjih direktorjev Cie javno pozvalo, naj Holderju prepove preiskavo, ker bo negativno vplivala na moralo zaposlenih.

Obama jim je odgovoril, da ceni njihovo skrb za organizacijo, ki so jo pomagali graditi, vendar obenem trdno verjame, da ni nihče nad zakonom. Zaradi tega se ne bo vmešaval v delo tožilstva. Posebni tožilec John Durham se sicer še ni odločil za kazensko preiskavo, ampak bo uvodoma le ugotavljal, kaj se je dogajalo, šele potem pa se bo odločil, kako naprej.

Skrb za moralo zaposlenih pri Cii je toliko večja sedaj, ko ameriške obveščevalne agencije širijo svojo prisotnost v vojni v Afganistanu. Cia naj bi imela tam zaposlenih že 700 ljudi, po pisanju časopisa Los Angeles Times pa jih nameravajo v prihodnje tja poslati še več. Svojo prisotnost bodo povečale tudi druge vohunske agencije ZDA, kot je Agencija za nacionalno varnost (NSA) ter Obrambna obveščevalna agencija (DIA).

Mednarodne sile se v Afganistanu soočajo z vse bolj uspešno vstajo talibanov, ki so jih leta 2001 strmoglavili z oblasti. Talibani naj bi imeli med 15.000 do 20.000 dobro izurjenih borcev, prav tako tudi dovolj denarja, s čimer so prevzeli nadzor nad deli države z večinskim paštunskim prebivalstvom.