Cia je te dni že vpletena v spor s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki jih je obtožil, da so vohuni zbirali informacije proti njem, zdaj se je na agencijo vsul še plaz kritik zaradi WikiLeaksa.
8.761 dokumentov, ki jih je objavil WikiLeaks, se osredotoča predvsem na metode, kako ameriška obveščevalna služba Cia vdira v različne naprave in nadzoruje njihove uporabnike.
Tuji mediji poročajo, da je WikiLeaks razkril le odstotek vseh dokumentov, ki jih je poimenoval Vault7.
S podobnimi očitki so se morali pred leti spopadati tudi pri njeni sestrski agenciji za nacionalno varnost (NSA), ko je Edward Snowden dokumente o tem posredoval novinarjem. Med tem ko se je NSA osredotočala na iskanje informacij na globalnem pretoku podatkov prek interneta, se Cia osredotoča na dotične tarče, za katere se zanimajo.
Cia je vohunjenje dvignila na povsem novo raven, na podlagi dokumentov navajajo tuji mediji. Agencija ima namreč sposobnost, da vdira, nadzoruje in tudi kontrolira vsakodnevno tehnologijo, ki jo uporablja na milijarde ljudi. Pred obveščevalci tako niso varni ne pametni telefoni, ne tablice, ne pametne televizije, spravili so se tudi na vozila.
Na samih napravah pa naj bi bila Cia sposobna vdreti v najbolj zaščitena družbena omrežja in komunikacijske platforme, kot so WhatsApp, Weibo, Confide, Signal in Telegram. WhatsApp omogoča kodiranje sporočil do te mere, da jih lahko vidijo samo sogovorniki v pogovoru, niti sama aplikacija jih ne bi zmogla prebrati. No, v Cii so jih sposobni. V program so lahko vdrli, še preden je nastopila faza kodiranja sporočila.
Cia je razvila več načinov, kako obvladovati posamezne pametne naprave. Ko so nad napravo dobili nadzor, so lahko dobili podatke o lokaciji, pridobili so tako govorna kot tekstovna sporočila, seveda brez vednosti uporabnika. Cia je lahko aktivirala mikrofone in kamere na pametni napravi.
Lotili so se tudi Appla. Ustanovili so posebno skupino, ki se je ukvarjala samo s tem gigantom, saj njihove naprave delujejo na operacijskem sistemu iOS. Ker velika večina telefonov deluje na Androidu, seveda ni presenečenje, da je velika skupina delala samo na tem operacijskem programu. WikiLeaks navaja, da Cia ni le razvijala vohunske opreme, ampak je tudi kupovala in sodelovala s podobnimi službami, kot so FBI, NSA, GCHQ.
Vdirali naj bi tudi v Samsungove pametne televizije. Televizijo so nadzorovali do te mere, da je bila navidezno ugasnjena, v resnici pa je snemala avdioposnetke in jih pošiljala na bližnje serverje.
Pred obveščevalci ni bil varen niti Microsoft. Razvijali so viruse, ki so bili sposobni okužiti računalnik, ki sploh ni bil povezan z internetom. Osredotočali so se na odstranljive naprave, USB ključe in podobno. Na udaru sta bila tudi sistema Solaris in Linux.
WikiLeaks namiguje, da je Cia raziskovala tudi možnosti vdiranja v sisteme modernih avtomobilov in tovornjakov. Kaj je bil namen, ni natančno jasno. Wikileaks namiguje, da bi to lahko uporabili za praktično neizsledljive umore.
Kako so se odzvali tehnološki giganti?
Nekateri tehnološki giganti so se že odzvali. Najbolj podroben je bil odziv Appla, kjer so poudarili, da se že ukvarjajo z nekaterimi ranljivostmi. ''Tehnologija v današnjih iPhonih predstavlja najboljšo podatkovno varnost za uporabnike in vseskozi delamo na tem, da to ohranjamo. Naše storitve so narejene tako, da lahko zelo hitro ponudimo varnostne posodobitve, skoraj 80 odstokov uporabnikov uporablja zadnje posodobitve operacijskega sistema,'' so pojasnili. Dodali so, da so prve analize na Wikileaksu objavljenih dokumentov pokazale, da so ranljivosti že odpravljene z zadnjo posodobitvijo.
Pri Samsungu, katerega televizorji so bili ena izmed tarč, so bili s pojasnili bolj skopi. ''Zaščita zasebnosti uporabnikov je naša glavna prioriteta. Z dokumenti smo seznanjeni in že ukrepamo,'' so dejali. Podobno so dejali tudi pri Microsoftu. Pri Googlu, katerega produkt je Android, so se komentarjev vzdržali.
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.