Po mnenju nekaterih analitikov pri ameriški osrednji obveščevalni agenciji (CIA) so visoki predstavniki ameriške administracije pretiravali pri vztrajanju na pomenu nekaterih poročil o Iraku, predvsem glede njegove morebitne povezanosti s terorizmom, da bi na ta način okrepili politične argumente za vojno.
Preiskovalci Zveznega preiskovalnega urada (FBI) pa so dejali, da jih je zmedlo vztrajanje administracije Georgea Busha na obstoju trdne povezave med Irakom in organizacijo Osame bin Ladna. "To povezavo smo več kot leto dni natančno preučevali, vendar ne vemo, ali sploh obstaja," je po navedbah New York Timesa izjavil neimenovani vladni predstavnik.
Pogovori s predstavniki ameriške administracije so razkrili razhajanja v mnenju glede povezanosti med Bagdadom in Al Kaido. Na eni strani sta Pentagon in svet za nacionalno varnost, ki verjameta, da ta povezava obstaja, na drugi strani pa CIA, v določeni meri State Department in agencije, kot je FBI, ki v to dvomijo, piše New York Times.
Turčija prosi za zaščito pred Irakom
Turški zunanji minister Jasar Jakis je zaprosil Nato, naj zagotovi letala za zgodnje odkrivanje raketnih izstrelkov in protiraketnega sistema, ki bi zaščitila turško ozemlje med morebitno vojno proti Iraku. Turčijo namreč skrbi, da se bo, če bo pomagala Združenim državam pri napadu, tudi sama izpostavila povračilnim napadom.
Jakis se je obrnil na poveljstvo zavezništva v Bruslju, naj zagotovi zaščito z radarskimi sistemi letal Awacs in protiraketnim sistemom Patriot. Tovrstno prošnjo je bilo mogoče pričakovati, saj jo je Turčija napovedala že pred dnevi.
Znanstveniki ne želijo sodelovati brez prisotnosti iraških oblasti
Inšpektorji Združenih narodov za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje so danes v Iraku pregledali devet objektov, med njimi tudi neko mlekarno, je sporočil iraški urad, pristojen za sodelovanje z inšpektorji.
Inšpektorji so poleg tega pregledali tri tovarne ministrstva za oboroževanje, ki sodijo v okvir iraškega raketnega programa, ter skladišče ministrstva za vodo. Skupina inšpektorjev je s helikopterjem odletela v Bakubo, 80 kilometrov severovzhodno od Bagdada, druga pa v smeri proti meji s Sirijo, kjer stojijo že večkrat pregledane tovarne fosfata v El Kaimu.
Iraški predstavnik, pristojen za stike z inšpektorji, pa je danes izjavil, da iraške oblasti spodbujajo svoje znanstvenike, naj se zasebno srečujejo z inšpektorji. Vendar pa znanstveniki tega ne želijo početi in so zaprosili iraške predstavnike, naj bodo navzoči na pogovorih. Inšpektorji so prepričani, da znanstveniki ne bodo iskreni na pogovorih, ki jih nadzirajo predstavniki iraških oblasti.
Najprej bi bombardirali Sadamove palače
Palače iraškega predsednika Sadama Huseina in drugi simboli njegovega režima bodo med prvimi tarčami ameriških in britanskih bombnikov, je v današnji izdaji, sklicujoč se na obrambne in obveščevalne vire, objavil britanski tednik Observer. Vojaška operacija naj bi se začela z obsežnim bombardiranjem. Med tarčami napadov so rojstno mesto iraškega voditelja Tikrit, najpomembnejša ministrstva, hiše ter druge nepremičnine članov predsednikove družine in najvišjih uradnikov njegovega režima. Bombardirali naj bi tudi vojaške formacije Sadama Huseina, kot so republikanska garda, policija in tajne službe. Temu obsežnemu bombardiranju pa bi sledil napad kopenskih sil iz Kuvajta in letalski napad, s katerim naj bi zavarovali iraška naftna polja.
Sicer pa je svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice dejala, da naj bi ameriške sile po "osvoboditvi od režima Sadama Huseina" še nekaj časa nadzorovale Irak. Po njenih besedah bodo ZDA in njene zaveznice v tem času skrbele za varnost, zagotavljale, da ne bo prihajalo do nasilnih dejanj, ohranjale enotnost države in zagotavljale, da bodo Iračani dobili človekoljubno pomoč.
