Nekdanjo vojaško obveščevalko Chelsea Manning so pred dnevi po 62 dneh izpustili iz zapora v Virginiji, kjer se je znašla, ker ni hotela pričati pred veliko poroto o WikiLeaksu. V četrtek se je morala znova pojaviti na sodišču, a tudi tokrat ni želela odgovorjati na vprašanja, zato je sodnik zanjo zopet odredil pripor.
Njena odvetniška ekipa je sicer že pred dnevi sporočila, da bo Manningova še naprej zavračala sodelovanje in ne bo stopila pred poroto. Kot je povedala sodniku, bi raje "umrla od lakote", kot da bi spremenila svojo odločitev.
Sodnik je nekdanji obveščevalki tako odredil pripor in denarno kazen v višini 500 dolarjev na dan (okoli 447 evrov). Če bo po 30 dneh še vedno zavračala sodelovanje, bo morala na dan plačati 1000 dolarjev (skoraj 900 evrov). V zaporu bo ostala, dokler ne bo pripravljena spregovoriti, ali dokler se poroti ne izteče mandat.
"Nič ni nečastnega pri opravljanju vaše odgovornosti kot ameriška državljanka," ji je dejal sodnik. Njeni odvetniki so sporočili, da so razočarani nad sodniško odločitvijo in vnovično pridržanje označili za nepotrebno prisilo.
Sporna predaja zaupnih dokumentov WikiLeaksu
Spomnimo. Manningovo, ki je v procesu spremembe spola, so leta 2010 še kot vojaka Bradleyja Manninga aretirali v Iraku zaradi predaje zaupnih dokumentov WikiLeaksu. Kot je znano, zvezno tožilstvo v Alexandrii preiskuje WikiLeaks in ustanovitelja Juliana Assangea zaradi objav zaupnih dokumentov ZDA in si je zaželelo še njenega pričanja.
Manningova je zavrnila odgovore na vprašanja velike porote z besedami, da je že vse povedala na vojaškem sodišču, kjer je bila obsojena na 35 let zaporne kazni. Odsedela jih je le sedem, saj se je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama odločil, da ji ob svojem slovesu s položaja predsednika ZDA kazen spremeni v to, kar je že odslužila.
Njeni odvetniki trdijo, da je zaporna kazen okrutna, tožilstvo pa zagotavlja, da bodo v zaporu znali poskrbeti za njene zdravstvene potrebe.
WikiLeaks je prav tako del preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016. Posebni tožilec Robert Mueller je ugotovil, da so Rusi kradli informacije z demokratskih računalnikov in jih objavljali na WikiLeaksu, da pomagajo Donaldu Trumpu do izvolitve. Ta pravi, da gre za lov na čarovnice.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.