Čez 61 let Hrvaška pod vodo?

Hrvaška lahko v prihodnih desetletjih pričakuje poleg gospodarskega zloma tudi širitev kroničnih in nalezljivih bolezni. Te spremembe so razvidne iz analize svetovnih strokovnjakov Združenih narodov, ki so v Zagrebu predstavili poročilo o posledicah klimatskih spremembah na družbo in gospodarstvo na Hrvaškem.

Iz poročila izhaja, da bodo turisti do konca stoletja zaradi višjih temperatur ob jadranski obali poiskali druge turistične destinacije. Delta Neretve, Vransko jezero v bližini kraja Biograd in otok Krapanj ter nekatera druga mesta na Hrvaškem bodo zaradi klimatskih sprememb ter dviga gladine morja ostala pod vodo. Če bi se raven morja dvignila za 50 centimetrov, kar se lahko zgodi do leta 2070, bi pod vodo ostalo več kot 100 kvadratnih kilometrov kopnega. Skupna površina Hrvaške pa je 56, 542 kvadratnih kilometrov.

Emisije toplogrednih plinov, ki so glavni krivec za globalno segrevanje ozračja, se še naprej povečujejo in so na primer samo v letu 2007 dosegle nove rekordne ravni, ugotavlja Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. Količina ogljikovega dioksida se je primerjavi z letom 2006 povečala za 0,5 odstotka, na 383,1 delca na milijardo.

Če se bodo emisije toplogrednih plinov še naprej povečevale, bi se v obdobju med leti 2030 in 2070 temperetura vzdolž jadranske obale lahko povečala za od tri do pet stopinj Celzija. Poletja bi tako bila vroča in sušna, snega pa bi bilo vse manj. To pa bi vsekakor vplivalo na zdravje ljudi, turizem in kmetijstvo, še opozarjajo strokovnjaki.

Velike izgube za gospodarstvo

Padec vodne gladine bi samo v sektorju hidroeneregije povzročil izpad dohodka med 17 in 86 milijoni evrov. Ribištvo pa bi na Jadranu lahko doživelo pravi razcvet, saj bi se v morju pojavile tropske ribe. To so samo nekateri zaskrbljujoči podatki, ki jih je na posvetu o klimatskih spremembah predstavil predstavnik Združenih narodov Yuri Afanisijev.

Rezultati ankete so tudi pokazali, da okoli 72 odstotkov prebivalcev Hrvaške meni, da so klimatske spremembe resen problem. "Predolgo smo bili gluhi in slepi. Stvari se lahko izmaknejo nadzoru. Liberalni kapitalizem je dosegel višek in postal kontraproduktiven," je ob tem dejal dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić.