Včasih za občutek, kako agresivni smo, zadostuje le kratka vožnja

Da smo Slovenci agresiven narod, ne kažejo le ekscesni dogodki ali hude tragedije. Včasih za občutek, kako agresivni smo, zadostuje le vožnja, ki pokaže, kako nestrpni smo in jezni drug na drugega. "Raziskave so pokazale, da smo Slovenci v povprečju tudi v primerjavi z drugimi narodi kar precej agresivni. Je pa specifika ta, da se pri Slovencih agresivnost zelo kaže v odnosu do sebe, se pravi agresivnost navznoter," ne ovinkari psiholog Kristijan Musek Lešnik.

Navzven vidni simptomi agresije so samomorilnost, alkoholizem in vedenje na cestah, ki je lani spet terjalo višji davek kot leto poprej. Zelo smo tudi nestrpni, opaža psiholog: "Kaže se v gestah šoferjev do drugih avtomobilov, v netolerantnosti do drugih, na primer pri tistem najbolj osnovnem načelu zadrge, ko se kolona združuje." A prav to pravilo vozniki doživljajo kot boj za preživetje, zato nikogar ne želijo spustiti predse. "Hoče priti malo prej. Prehitevanje po desni, zapiranje srednjega pasu oziroma tega prostora, ki je namenjeno reševalnim vozilom," je nadaljeval Musek Lešnik. Kot smo videli ob zadnji večji nesreči na gorenjski avtocesti.  

Je to morda izraz narcisizma na cesti? "Absolutno bi se strinjal, ampak bi rekel, da se obdobje narcisizma ne pozna samo na cestah," pritrjuje Musek Lešnik. A kar se na cestah dogaja, je samo odsev razmer, v katerih živimo, trdi Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč: "Samo pavšalno razlagati, da je vzrok prometne nesreče hitrost, alkohola, je premalo. Treba je pogledati globlje, zakaj smo agresivni, zakaj toliko pijemo, zakaj imamo toliko pijancev, zakaj se ne slišimo, zakaj ne sodelujemo. In nenazadnje, tak kot je ekonomski vpliv, je tudi dogajanje v širši skupnosti. Konec koncev, če se politika krega in se politika ne sestavlja skupaj, na cestah ne more biti harmonije, to je jasno."

Štaba, ki je tudi predsednik Zavoda Varna pot, dodaja, da je cesta zrcalo našega življenja: "Vsak za volanom vozi svoj del življenja. Če je v službi srečen, če ima dobre prihodke, če vidi napredek, če vidi vizijo svojega dela in če lahko to zadovoljstvo izraža v družbi, bo tudi srečnejši za volanom."

Stopnja frustracij je danes višja in zaradi tega je več anksioznosti,  depresivnosti, tesnobe. Frustracije pa ne izvirajo le iz negotovosti in strahu pred prihodnostjo. "Ves čas smo bombardirani z informacijami o tem, kako je vse okrog nas neprijetno, slabo, kako nas čakajo samo še manj prijetne stvari in jaz mislim, da tudi to vpliva na ta občutek frustriranosti," razlaga Musek Lešnik.

Učijo nas, da ne smemo izražati jeze, zato jo v sebi tlačimo. To pa se odraža v vedno višji ravni posredne agresije oziroma posrednega izražanja agresivnosti.  Musek Lešnik pa za konec dodaja: "Če pogledamo družbena omrežja in forume, vidimo, da so mesto, kjer ogromno ljudi sprošča vse tiste svoje agresivne impulze, ker jih pač ne morejo drugje." Agresivnost pa prihaja do izraza tudi v medosebnih odnosih. Nakazuje se, da bo tega še več, zlasti med mladimi, ki svoje socialne stike tkejo večinoma le preko družbenih omrežij.