Akademik Lomonosov, ki bo tako postala najsevernejša delujoča jedrska elektrarna na svetu, bo okrepila gospodarski potencial regije. Ob arktičnih obalah živi približno dva milijona Rusov, večina krajev pa je dostopna le preko letalskih linij in morskih poti. A ne glede na slabo povezanost z drugimi ruskimi regijami, obarktično območje ustvari kar 20 odstotkov ruskega bruto družbenega proizvoda.
Dolga pot na vzhod
Prva plavajoča jedrska elektrarna na svetu je svojo pot začela v ladjedelnici v Sankt Peterburgu. Nato so jo odvlekli do Murmanska, kjer je bila deležna oskrbe z jedrskim gorivom. 144 metrov dolgo, 33 metrov široko ter 21.500 ton težko velikanko je izdelalo državno podjetje Rosatom. Dva 35-megavatna jedrska reaktorja KLT-40S lahko z elektriko oskrbujeta do 100.000 prebivalcev.
Čeprav je jasno, da gre v ozadju napotitve elektrarne na Daljni vzhod za geostrateške premike, pa se Rusom taka odločitev verjetno splača, saj bi bila gradnja elektrarn na odročnih območjih zelo draga in zahtevna. Cena izdelave plavajoče jedrske elektrarne je sicer slabih 400 milijonov evrov.
Nasprotniki: 'Gre za plavajoči Černobil!"
Zgolj omemba nuklearne energije v bližini Arktičnega morja je takoj sprožila plaz kritik. Akademik Lomosonov so takoj poimenovali "Černobil na ledu" in "plavajoči Černobil". Pri Rosatomu pa kritike zavračajo.
"Gre za povsem neupravičeno in neosnovano primerjavo dveh različnih projektov. Že reaktorji delujejo na povsem drugačen način," pojasnjuje Vladimir Iriminku, glavni okoljevarstveni inženir na ploščadi Akademik Lomonosov. "Kar se je zgodilo v Černobilu, se ne more ponoviti. Jedrska elektrarna bo stacionirana v arktičnih vodah, zato bo konstantno hlajena, kajti tu mrzle vode ne primanjkuje."
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.