Cerar: Slovenija bo varčevalcem LB izplačala, kar jim dolguje

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je v pogovoru za današnji Večernji list pojasnil, da so devizni prihranki končali v nekdanji Narodni banki Jugoslavije, jugoslovanski dinarji, ki so jih dobili kot nadomestilo, pa so bili porabljeni na Hrvaškem, v največji meri kot posojila hrvaškim podjetjem.

Potrdil je, da Slovenija pripravlja načrt za izplačila varčevalcem Ljubljanske banke v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Načrt bodo kmalu predstavili javnosti, a to, kot je dejal, ne pomeni, da bo zgodba končana.

Cerar se sklicuje na dunajsko pogodbo o nasledstvu bivših jugoslovanskih republik, ki so podpisale, da bodo vprašanja deviznih prihrankov reševali v okviru nasledstva. "Pričakujemo, da bodo tudi druge države naslednice spoštovale sporazum in se dogovorile za pravičnejšo razporeditev odgovornosti za izplačila deviznih prihrankov. Če takšnega dogovora ne bo možno doseči, bomo razmislili o ustreznih pravnih sredstvih," je dejal slovenski premier v pogovoru pred njegovim prvim uradnim obiskom na Hrvaškem. V torek se bo namreč v Opatiji srečal s hrvaškim in avstrijskim kolegom Zoranom Milanovićem in Wernerjem Faymannom.

Napovedal je, da se bo v odnosih s Hrvaško izogibal javnemu iskanju odgovornih za slabe prakse iz preteklosti ter da se bo obrnil proti sedanjosti in prihodnosti. "Seveda je moja dolžnost, da bi se kot predsednik vlade ustrezno odzval na nesporazume in nesoglasja. Ob tem se na splošno najprej zatečem k dialogu, v skrajnjem primeru pa tudi k ustreznim pravnim sredstvom za reševanje sporov", je izjavil.

Izrazil je pričakovanje, da se bo Agrokorjev prevzem Mercatorja pokazal kot razvojna in socialno odgovorno investicija.

Slovenski premier je še ocenil, da umik Rusije iz projekta plinovoda Južni tok ne bo imel velikega vpliva na energetsko varnost Slovenije. Hkrati pa predstavlja spodbudo za iskanje alternativnih virov energije, predvsem obnovljivih, kot tudi za zvišanje energetske učinkovit. Dejal je tudi, da Slovenija ima in si želi imeti še naprej prijateljske odnose z Rusijo.

Zavrnil je poročanja slovenskih medijev, da namerava njegova vlada privatizirati Dars. "Vladna koalicija se zavzema za to, da pomembnejši infrastrukturni objekti ne bodo predmet privatizacije. Velik del premoženja Darsa, avtoceste, pa lahko štejemo za temeljno državno infrastrukturo," je povedal.

Kot velik korak proti konsolidaciji javnih financ pa je ocenil dogovor s sindikati o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju. Dodal je, da ni pristaš drastičnega zmanjševanja števila zaposlenih v državni upravi ter da so kakovostno zdravstvo in šolstvo izjemno pomembni za socialno državo in razvoj družbe.