Slovenski premier Miro Cerar od današnjega mini vrha EU in Balkana pričakuje akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. Če se to ne bo zgodilo, bo EU začela razpadati, je opozoril ob prihodu na vrh v Bruslju.
Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi doslej tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde, je pojasnil.
Premier od Hrvaške v prihodnje pričakuje zelo drugačno obnašanje in komunikacijo, ki je sedaj slaba ali pa je ni. Pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene, je še izpostavil.
Ob tem je Cerar poudaril razumevanje, da je tudi Hrvaška v težkem položaju, tako kot Srbija, Makedonija in druge države, vendar je po njegovem mnenju problematično, da se Hrvaška pretežno obnaša zgolj kot dežela, ki želi samo transportirati migrante preko Slovenije proti Avstriji. To pomeni, da ne prevzema odgovornosti glede registracije, identifikacije in medsebojnega sporazumevanja, ki jo mora prevzeti vsaka država na migracijski poti.
Tudi Slovenija namreč ne more pošiljati prebežnikov v Avstrijo, ne da bi se predhodno o tem dogovorila z Avstrijo in jih registrirala; enak postopek zato pričakuje tako od Hrvaške kot od vsake države na migracijski poti, je še izpostavil.
Po njegovem prepričanju je za preprečitev tega izjemnega toka prebežnikov skozi Evropo ključna zaščita zunanje meje, torej ukrepanje že na meji med Grčijo in Turčijo, pri čemer je nujno uporabiti vse obstoječe mehanizme in jih nadgraditi z novimi. Cerar meni, da bi bilo treba Grčiji pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, s policijskimi silami v okviru agencije za zunanje meje Frontex in po potrebi tudi finančno ter si prizadevati za dolgoročno rešitev z državami izvora in Turčijo.
Razmere so zelo, zelo resne, je še opozoril. V Slovenijo, najmanjšo državo na balkanski migracijski poti z dvema milijonoma prebivalcev, je v desetih dneh prišlo več kot 60.000 prebežnikov, v enem dnevu skoraj 13.000, kar je primerljivo s tem, če bi v Nemčijo prišlo pol milijona ljudi v enem dnevu, je ponazoril. To je "absolutno nevzdržno", je opozoril. Slovenija za zdaj po njegovih besedah še ohranja nadzor na mejah in še vedno poskuša biti humana in solidarna, ne bo pa tega mogla zagotavljati dolgoročno brez solidarnosti drugih držav.
Milanović očitke Slovenije o nesodelovanju zavrnil kot neutemeljene in neopisljive
Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije o pomanjkanju komunikacije s Hrvaško zavrnil kot neutemeljene in neopisljive. Izpostavil je, da se njegova država že mesec in pol sooča s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. Niti Slovenija niti Hrvaška po njegovih navedbah ne moreta rešiti problema in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo, je dejal. "To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš," je ponazoril.
Opozoril je na nesmiselnost zavez, predvidenih v osnutku izjave vrha, češ da so v trenutku, ko prebežniki pridejo do Hrvaške, številne države že v prekršku. Hrvaška je po njegovih besedah četrta v verigi, danes pa na primer v Bruslju manjka pomemben sogovornik - Turčija.
Ključen problem je po njegovem prepričanju na meji med Grčijo in Turčijo, ključno vprašanje pa je, zakaj Grčija ne nadzira meje s Turčijo. A Milanović ni prišel v Bruselj, da bi izvajal pritisk na Grčijo, saj to ne bo prineslo rezultatov, meni pa, da je mogoče z aktivnim pristopom obalne straže nadzorovati morje med Grčijo in Turčijo.
Na mini vrhu pričakuje konstruktivne pogovore in poudarja, da zaradi današnjega sestanka zamuja volilno kampanjo.
Merklova pozvala k skupnim odgovorom
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred začetkom vrha izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti.
Kot ključni cilj pred vrhom je izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki ponekod morajo bivati v težkih razmerah. Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne more priti do dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po njenih besedah je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. "To pomeni, da izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe," je povedala.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa od vrha pričakuje konkretne zaključke, operativne zaključke. "Na kocki je koherentnost naših odgovor na krizo, ki ne bo enostavno izginila," je opozorila in dodala, da je potrebna solidarnost vseh akterjev.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je ocenil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. Nobena ograja beguncev ne bo odvrnila od bega, je še dejal.
Tusk svari pred dramatičnim zaostrovanjem na zunanjih mejah EU
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opozoril pred "resnično dramatičnim in brutalnim razvojem" na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv. "Potrebujemo dialog in pogovore, tudi med našimi vodilnimi balkanskimi politiki, da preprečimo nepotrebne nesporazume in napetosti v regiji," je še dejal.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je opozoril, da nacionalne rešitve za migrantsko krizo niso pravilne. Pozval je k nadnacionalni rešitvi migrantske krize. Zato še posebej Grčija potrebuje podporo Evrope, ker je prva vstopna točka za množico migrantov.
Grški premier Aleksis Cipras je kot pomembno partnerico pri reševanju krize izpostavil Turčijo, kajti brez dogovora EU s to državo po njegovem mnenju ne bo šlo, ker niso problem t. i. hot spoti, temveč sama migracijska pot. Zagotovil je, da bodo do konca leta na najbolj prizadetih grških otokih vzpostavili pet hot spotov za migrante. Obenem se je vprašal, kje je "odgovornost ostalih držav".
Madžarski premier Viktor Orban je znova pozval, da morajo za reševanje krize "oditi na jug", se pravi Grčiji pomagati pri zaščiti zunanje meje EU.
Avstrijski kancler Werner Faymann je prav tako poudaril ključen pomen zaščite zunanje meje EU, da bi tako preprečili, da vsaka država "gradi svoj zid", prav tako pa bi bilo treba urediti vstopno točko za ljudi, ki imajo pravico do azila. S tem bi naredili red in zagotovili človečnost, je prepričan. Kancler je tudi opozoril, da bodo desničarski nacionalisti pridobili, če državam ne bo uspelo rešiti krize.
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn pa je poudaril, da sedaj ne moremo več razlikovati med članicami in nečlanicami EU, ker je migrantska kriza prizadela celotno Evropo. Izrazil je tudi upanje, da nobena država ne bo postala parkirišče za migrante. Obenem je treba po njegovih besedah zgraditi nove centre za begunce in "hot spots" za registracijo migrantov.
