Cenzura tudi v medijskem središču olimpijskih iger?

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je v torek pri organizacijskem komiteju, ki vodi olimpijske igre v Pekingu, protestiral zaradi cenzure spletnih strani v medijskem središču v Pekingu ter zaradi nizke hitrosti delovanja interneta. MOK se je za uradni protest odločil na osnovi protestov novinarjev.

Prireditelji iger v nasprotju s prejšnjimi dogovori in obljubami tudi v tiskovnem središču novinarjem z vsega sveta niso omogočili svobodnega dostopa do medmrežja. Kot drugje po državi tudi v olimpijskem tiskovnem središču ni moč odpirati strani organizacij, ki se borijo za človekove pravice, takšnih, ki kritizirajo Kitajsko, spletne strani gibanja Falun Gong in nekaterih radijskih programov, kot denimo ameriškega Radio Free Asia ali pa programa nemškega Deutsche Welle.

Kitajski organizatorji so nazadnje aprila zagotovili, da v olimpijskem tiskovnem središču za okrog 20.000 poročevalcev ne bo omejitev. Takrat je bilo vprašanje le, ali bodo omejitve sprostili tudi za hotele, kjer bodo prebivali tuji novinarji.

Organizatorji na drugi strani zagovarjajo svoje ukrepe. V sredo so organizatorji sporočili, da je dostop do spletnih strani "zadosten" in da ukrepi nimajo prav nobenega vpliva na poročanje z iger. Sun Weide iz organizacijskega komiteja je še enkrat zatrdil, da so odprte prav vse strani, ki so potrebne za pokrivanje iger, za spletno stran gibanja Falun Gong je denimo dejal, da gre za negativen kult, ki je na Kitajskem prepovedan, za nekatere druge prepovedane strani pa, da s prepovedjo za vsako posamezno stran ni seznanjen.

Sicer pa je tudi MOK v sredo priznal, da so se dogovori s prireditelji iger nanašali na športno vsebino.

Z internetno cenzuro začeli po demonstracijah

Vlada na Kitajskem si s cenzuro prizadeva nevtralizirati „kritične internetne vsebine“, začeli pa so po velikih antijaponskih, antipolucijskih in antikorupcijskih protestih, saj so jih veliko organizirali ali pa oglaševali ravno preko spleta, navajajo v Wikipediji. Čeprav obstaja internetna policija, ki ima predvidoma 30.000 članov, je njihova pozornost usmerjena na cenzuriranje in opazovanje. Sicer pa vlada promovira samocenzuro. Obstajata celo „Jingjing“ in „Chacha“ narisana policaja, ki kitajske internetne uporabnike opozarjata na primerno internetno vedenje.

Blokirane besede

Po poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press (AP) so v iskalniki blokirani zadetki s ključno besedo Tibet, Taiwan China, enakost, demokracija Kitajska, disident Kitajska Taiwan in revolucija. Cenzurirane internetne strani pa so po raziskavah strani, ki pripadajo skupini Falun Gong, novinarske strani, ki pogosto pišejo o tabu temah, kot so policijska brutalnost, o protestih na Tiananmenskem trgu leta 1989, svobodi govora, demokraciji. Blokirane pa so tudi marksistične strani. Primer blokiranih strani so Voice of America, BBC News in tudi Yahoo! Hong Kong. Blokirane so še strani taiwanske vlade, večji časopisi in televizije in strani, ki pišejo o taiwanski neodvisnosti. Poleg političnih vsebin pa je cenzurirana tudi pornografija, obscenost in kriminal ter seveda strani povezane z dalajlamo in Mednarodnim gibanjem za osvoboditev Tibeta.

Kontrolo izvajajo „ad hoc“

Cenzura naj bi potekala nekoordinirano in „ad hoc“, torej sproti, pišejo v Wikipediji. Nekatere strani so tako blokirane, njim podobne pa ne, ali pa so v nekaterih mestih določene strani blokirane, v drugih pa ne. Strani, ki so stalno blokirane, pa so ob posebnih priložnostih tudi odblokirane, predvsem, ko so na njih vsebine, ki so pozitivne za Kitajsko. V času APEC (Azijsko-pacifiški ekonomski forum) vrha v Šanghaju leta 2001 so na primer strani, kot so CNN, NBC in Washington Post, ki so običajno blokirane, nenadoma postale dosegljive. Odblokirali pa so tudi New York Times, ko so naredili intervju s kitajskim predsednikom Jiang Zeminom.

Kitajska je po svobodi medijev na 163. mestu od 168

Po poročanju ameriškega Sveta za mednarodne odnose je skupina Watchdog – Reporterji brez meja (Reporters Without Borders – RWB) za leto 2007 Kitajsko pozicionirala na 163. mesto izmed 168 držav po indeksu svobode medijev. Razlagajo, da Kitajska ustava sicer vključuje svobodo govora in tiska, vendar je v dokumentu zapisano tudi, da morajo kitajski državljani braniti „varnost, čast in interese domovine“. Tako je v kitajske zakone vključena možnost, ki jo oblasti uporabljajo, ko trdijo, da določene zgodbe ogrožajo državo z izdajo državnih skrivnosti.

Sicer pa vlada promovira samocenzuro.

Google Kitajska, Yahoo! In MSN.com so pristali na cenzuro

Kot je že znano, je tudi največji iskalnik Google, ki je bil prej na Kitajskem blokiran, naredil kompromis in na Kitajskem blokiral določene vsebine in ključne besede. Po raziskavi harvardske univerze naj bi bilo na kitajskem Googlu blokiranih vsaj 18.000 internetnih strani. Kot so za AP povedali v Googlu, je bila odločitev težka, vendar da „menedžment verjame, da je to vredna žrtev“. Podleganje kitajskemu cenzorskemu sistemu so obsodili tudi Novinarji brez meja (RWB). Na ta sistem so poleg Googla pristali tudi Yahoo! in MSN.com (del Microsoft Corp.). Vodja internetnega oddelka pri RWP Julien Pain je za AP povedal, da je to škoda, saj „je za kitajsko vlado lažje kontrolirati vsebine na internetu, če nek iskalnik z njo sodeluje, kot v tem primeru“.

Viri: Wikipedia, STA, Associated Press (AP), Council of foreighn relations