Skoraj 15.000 Francozov bo ta konec tedna demonstriralo prek svojih predstavnikov. Tako so se odločili, saj je francoska vlada po nedavnih terorističnih napadih prepovedala načrtovani množični shod pred začetkom globalne podnebne konference v Parizu.
Skoraj 15.000 ljudi, ki bi se želeli udeležiti demonstracij v podporo globalnemu podnebnemu sporazumu, pa jim to v domači državi ni omogočeno, se je za demonstracije registriralo prek spleta. Kakih 10.000 jih še čaka na svojega "zastopnika".
Kako deluje sistem?
Na spletni strani march4me.org morajo "utišani" demonstranti objaviti svojo fotografijo, ime in prvo črko priimka ter domače mesto. Enako morajo storiti posamezniki z vsega sveta, ki bi želeli predstavljati francoske ali druge kolege.
Sistem bo naključno oblikoval pare, tisti, ki bodo ostali brez "zastopnika", pa bodo tega lahko skušali najti še prek spletnih družbenih omrežij.
"Veliko Francozov je odločenih, da bo njihov glas v nedeljo slišan. Sedaj pa je na ljudeh po vsem svetu, da jih podprejo in obljubijo, da jih bodo predstavljali na ulicah domačih mest," je pojasnil izvršni direktor nevladne organizacije Greenpeace International Kumi Naidoo.
Iniciativo so sicer zagnali Greenpeace in člani Podnebne koalicije 21 in ni omejena na Francoze. "Če ne morete povzdigniti svojega glasu v državi, kjer živite, naj bo slišan nekje drugje v svetu. Shodi po vsem svetu so pripravljeni ponesti sporočilo v vašem imenu," navaja spletna stran.
Shod bo tudi v Ljubljani
V nedeljo bo podnebni shod potekal tudi v Ljubljani, kjer bodo zbrane med drugim nagovorili ljubljanski župan Zoran Janković, pilot, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič in ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. "Za velike spremembe smo potrebni vsi, vsak posameznik. Pridružite se največji podnebni mobilizaciji v zgodovini. Skupaj lahko oblikujemo našo prihodnost!" pozivajo organizatorji.
Zakaj je konferenca tako pomembna?
Predstavniki 195 držav bodo imeli manj kot dva tedna časa za dosego dogovora o novem globalnem podnebnem sporazumu. Glavno vprašanje je, kako velik je prepad med razvitimi državami in državami v razvoju, kopja pa se bodo med drugim lomila na temi podnebnega financiranja.
Osnutek s številnimi odprtimi možnostmi
Osnutek dogovora je dolg več kot 50 strani, pogajalci pa se bodo morali pri posamičnih členih odločiti za eno od več različnih možnih dikcij.
Tako se bodo morali najprej zediniti glede samega namena sporazuma, ki bo predvidoma določil omejitev dviga povprečne globalne temperature glede na predindustrijsko dobo pod dvema stopinjama Celzija, medtem ko se nekateri zavzemajo za 1,5 stopinje. Svet bi lahko zasledoval dolgoročni cilj popolne dekarbonizacije, neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida, globalne nizkoogljične transformacije; predlogov v osnutku besedila je še več.
Številne odprte opcije skrbijo EU, ki je ena od vodilnih v boju za ambiciozen podnebni sporazum. "Dogovor bomo brez dvoma dosegli, a skrbi me, da bo to minimalističen dogovor," je ta teden opozoril evropski komisar za podnebno ukrepanje Miguel Arias Canete.
Trenuten osnutek dogovora je po Canetejevem mnenju predolg, preveč zahteven, s preveč odprtimi opcijami, kar pomeni, da bodo morali biti pogajalci v končnici tega zelo zahtevnega multilateralnega procesa zelo hitri, konstruktivni in prožni.
Osrednje vprašanje je, kako naj si države med seboj pravično razdelijo bremena spopada s podnebnimi spremembami. Države v razvoju so tiste, ki hitro povečujejo svoje prispevke izpustov toplogrednih plinov. Vendar pa te države poudarjajo, da se niso pripravljene odreči svojemu gospodarskemu razvoju, še posebej v luči dejstva, da so današnje razvite države prehodile isto pot in povečale svoje bogastvo brez omejitev.
Denar bo vladal tudi pariški konferenci
Države so morale že pred začetkom konference sekretariatu okvirne konvencije posredovati svoje načrtovane nacionalno določene prispevke - prostovoljne zaveze tako na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Ali bodo te obljube vključene v sporazum na pravno zavezujoč način, je še odprto.
Da zavezujočih zahtev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov posameznih držav ne bo, je sredi novembra dejal ameriški državni sekretar John Kerry. Gostiteljica Francija je nad njegovimi besedami izrazila razočaranje. "Če ne bo zavezujočega dogovora, potem ne bo nobenega dogovora," je dejal francoski predsednik Francois Hollande.
Sekretariat je sicer prejel okoli 150 zavez, strokovnjaki pa so izračunali, da te svet peljejo na pot dviga temperature za 2,7 stopinje. To bi pomenilo katastrofalne suše, poplave, uničujoča neurja in dvig morske gladine.
Kako zapolniti vrzel, ni dorečeno. Kitajski predsednik Xi Jinping je ta teden zatrdil, da Kitajska v Parizu ne bo pristala na drugačne zaveze, kot jih je posredovala doslej. Ena od možnosti je uvedba rednih petletnih pregledov napredka pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev in njihovega prilagajanja, da bi na koncu vendarle dosegli globalno postavljeni cilj.
V zraku visi tudi vprašanje podnebnega financiranja. Razvite države so se zavezale, da bodo za podnebno ukrepanje v državah v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020. Leta 2014 so zagotovile 62 milijard, tako da je izziv velik. Države v razvoju zahtevajo jasna pojasnila, od koga, kdaj in kako bo prišel obljubljeni denar.
Ker bo to ena glavnih točk, na kateri bo podnebni sporazum stal ali padel, nekateri pariško podnebno konferenco že imenujejo "vrh o denarju".
Pariz ni Koebenhavn
Beseda, ob kateri zmrazi marsikaterega podnebnega strokovnjaka, je Koebenhavn. Države tam leta 2009 kljub velikim pričakovanjem niso uspele doseči novega podnebnega dogovora, prehodna rešitev pa je bilo podaljšanje veljavnosti Kjotskega protokola za še eno ciljno obdobje do leta 2020.
Sedaj je svet znova na križišču, številni pa poudarjajo, da so razlike glede na Koebenhavn velike. Zavedanje o uničujočem vplivu podnebnih sprememb je večje, čista tehnologija je lažje dostopna, na področju boja proti podnebnim spremembam se sklepajo politična zavezništva, k bolj zelenemu delovanju pa so se zavezala celo številna večja podjetja.
Najbolj jasen signal, da bi lahko bilo v Parizu drugače, je dogovor med ZDA in Kitajsko, ki skupaj prispevata skoraj 40 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. ZDA so napovedale, da bodo do leta 2025 zmanjšale svoje izpuste ogljikovega dioksida od 26 do 28 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli okoli leta 2030.
V odločen boj proti podnebnim spremembam se je podala tudi EU, ki je obljubila, da bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 40 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. EU ustvari okoli 11 odstotkov vseh globalnih izpustov.
Slovenija v vrstah EU
Evropsko stališče je tudi bistveno za stališče Slovenije. Ta se zavzema za ambiciozen in trajnosten, pravno zavezujoč dokument, ki mora vključevati vse pogodbenice konvencije, tako razvite kot države v razvoju, z zavezami za približevanje k cilju dveh stopinj Celzija. Nameravani nacionalno določeni prispevki predstavljajo ključen del globalnega podnebnega sporazuma, se bo pa Slovenija zavzemala tudi, da se kot del zavez držav priznajo ponori izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji gre predvsem za delež izpustov, ki jih vsrkajo gozdovi.
Slovenija tudi "prepoznava pomembnost financiranja in finančne pomoči za dosego podnebnega dogovora z državami v razvoju". Zato podpira stališče EU in držav članic glede spoštovanja obstoječih napovedi razvitih držav sveta za mobilizacijo javnih in zasebnih sredstev.
"Pripravljeni smo na resen start," je povedal glavni slovenski pogajalec za podnebne spremembe Zoran Kus. "Pričakujemo odločne izjave voditeljev," je povedal o začetku konference, sicer pa napovedal, da bo EU govorila z enotnim glasom, iskala zaveznice in vztrajala pri ambicioznem, zavezujočem in delujočem sporazumu.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.