'Pričakujemo lahko črn dim'

Kardinali so zaključili srečanja pred konklavom, ki se bo začel v torek popoldne. Na zadnjem so spregovorili o vatikanski banki IOR, ki je bila v preteklosti vpletena v številne škandale. Državni tajnik Tarcisio Bertone je kardinalom predstavil prizadevanja za integracijo banke v mednarodni bančni sistem ter ugotovitve odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Moneyval.

Na čelo vatikanske banke je sicer februarja stopil nemški odvetnik Ernst von Freyberg, ki je tam zamenjal Ettoreja Gottija Tedeschija. Tega so odslovili že maja lani. V Vatikanu so ob imenovanju napovedali večjo transparentnost finančnih poslov IOR.

Če kardinali papeža ne bodo izvolili v treh dneh, pomeni, da so močno razdvojeni

Jutri se bo sicer 115 kardinalov zaprlo v Sikstinsko kapelo, kjer bodo izbirali novega papeža. Med izbiranjem novega papeža bodo veljala stroga pravila, saj je izredno pomembno, da glasovanje poteka za zaprtimi vrati.

Jutri bo najprej ob 10.30 potekala posebna maša, med katero bodo kardinali molili za uspešno izbiranje papeža. 115 kardinalov elektorjev, ki so mlajši od 80 let, bo v Sikstinsko kapelo prišlo jutri popoldne. Tam bodo še enkrat prisegli, da bodo spoštovali pravilo molčečnosti. Kazen za posredovanje informacij o poteku volitev novega papeža je izobčenje iz Cerkve.

Že v torek zvečer bo potekalo prvo glasovanje, a malo verjetno je, da bi že na prvem glasovanju nekdo dobil zadostno število glasov. V naslednjih dneh bo glasovanje potekalo do štirikrat na dan, dokler nekdo ne dobi dve tretjini glasov. Če novega papeža ne bodo izvolili v treh dneh, bo to pomenilo, da so kardinali močno razdvojeni.

V zadnjem stoletju nobene volitve papeža niso trajale več kot pet dni. Papeža Benedikta XVI. so izvolili v borih 24 urah, in to po štirih krogih glasovanja. Vendar tokrat ni nobenega izrazitega favorita. Omenja se, da imajo največ možnosti Italijan Angelo Scola, Brazilec Odilo Pedro Scherer in Američan Sean O'Malley. Med tistimi, ki imajo veliko možnosti za izvolitev, so tudi Američan Timothy Dolan, Kanadčan Marc Ouellet in Argentinec Leonardo Sandri.

Ni jasno, kolikšno vlogo bo pri izbiri novega papeža igrala narodnost kardinalov. 60 kardinalov je iz Evrope, od tega 28 iz Italije, 19 iz Latinske Amerike, 14 iz Severne Amerike, 11 iz Afrike, 10 iz Azije in eden iz Oceanije. Čeprav so italijanski kardinali številni, so hkrati tudi zelo vpeti v vatikansko birokracijo, za katero je jasno, da ne deluje dobro. Ravno zaradi tega se lahko zgodi, da bodo kardinali raje kot italijanskega izbrali kardinala katere druge narodnosti, saj ta ne bi bil tako povezan s preteklimi grehi znotraj Cerkve. Jasno pa je, da Cerkev potrebuje papeža, ki se bo znal spopasti s številnimi težavami, ki pestijo to versko organizacijo.