Oblikovanje nove koalicije v Grčiji že zelo blizu

Mandat za sestavo vlade je v ponedeljek prejel Antonis Samaras, vodja Nove demokracije, zmagovalke volitev. O oblikovanju koalicije se Samaras pogaja s socialističnim Pasokom, ki je na volitvah pristal na tretjem mestu, in z manjšo Demokratsko levico (Dimas).

Vodja Pasoka Evangelos Venizelos je dejal, da bi bila lahko koalicija oblikovana že jutri opoldne. Konservativna in socialistična stranka imata skupaj zagotovljenih 162 od 300 poslanskih glasov, sta pa v koalicijo pripravljeni vzeti tudi katero od levih strank, da bi imela vlada tako potrebno široko podporo.

Že zdaj pa je jasno, da v koaliciji ne bo drugouvrščene, skrajno leve stranke Siriza Alexisa Ciprasa, ki je takoj po volitvah sporočil, da bo še naprej jasna opozicija vladi, ki namerava nadaljevati začete reforme in spoštovati varčevalne pakete v zameno za mednarodno finančno pomoč.

A če bi bilo po Ciprasovo, bi Grčija zahtevala omilitev pogojev za finančno pomoč, če izsiljevanje evropskih voditeljev, kot Ciprasovo početje imenujejo nekateri njegovi nasprotniki, le ne bi uspelo, pa bi država zapustila evroobmočje in se poskušala znajti po svoje. Visoko brezposelnost pa bi Cipras med drugim reševal z obsežnim zaposlovanjem v javni upravi.

A se je grško ljudstvo na koncu odločilo, da se ne bo podalo v neznano s Ciprasom, čeprav je varčevanje Grke močno prizadelo. "Grško ljudstvo hoče evropsko politiko in ne bomo jih razočarali," je dejal Samaras. Čeprav omilitev pogojev za finančno pomoč Evrope ni mogoča, pa bo Samaras pri evropskih kolegih vseeno poskušal podaljšati časovnico, znotraj katere naj bi izvedli vse, kar zahteva Evropa.

Olajšana Evropa bo v Grčijo poslala nove milijarde

Odločitev Grkov za proevropsko politiko je nekaj olajšanja prinesla tako evroobmočju kot tudi svetovnim finančnim trgom. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je Grčiji obljubil pomoč pri reševanju krize. Nemška kanclerka Angela Merkel, zadnje čase ljubljenka grških karikaturistov, ki jo slikajo kot glavnega krivca za grško finančno tragedijo, pa je pred vrhom skupine G20 v Mehiki dejala, da bodo Grki že obljubljeno pomoč lahko še naprej črpali, a le pod nespremenjenimi pogoji. "Nobenih dolgov ne bomo črtali," pa je odločno dodal nemški minister za gospodarstvo Philipp Rösler.

Visoko zadolžena Grčija nov paket pomoči sicer nestrpno čaka, saj je v državni blagajni denarja le še za julijske plače in pokojnine. Če se bodo Grki držali dogovorov, bo Evropa že ta mesec v Atene nakazala novo milijardo evrov pomoči, nato pa naj bi se že julija sestali predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega reševalnega sklada.

Je Grčija po volitvah zanesljiv partner?

Medtem ko se politiki in bankirji pripravljajo na nova pogajanja z Grki, pa se marsikdo sprašuje, ali je Grčija, kjer redno padajo vlade, ljudstvo pa je razdeljeno, ko gre za vprašanje, ali ostati ali oditi iz evroobmočja, po volitvah res zanesljiv partner.

Nemški Die Welt piše, da je olajšanje najbrž le začasno. "V resnici se ni kaj dosti spremenilo. Ne verjamem, da bo Grčija čez dve leti še članica evroobmočja," je dejal vodja Commerzbanke Jörg Krämer.

Skeptični so ostali tudi finančni trgi, kjer veselje po grških volitvah ni trajalo, najslabše pa jo je odnesla Španija. Obresti za desetletne obveznice so namreč presegle sedem odstotkov, največ, odkar Španci plačujejo z evrom. Sedem odstotkov pa je tudi vrednost, ki velja za kritično. Ko sta jo dosegli Irska in Portugalska, sta potrebovali evropsko pomoč. Vse več je tudi tistih, ki menijo, da je naslednja v vrsti za pomoč iz Bruslja Italija. Dva dni po grških volitvah torej nič novega. "Volitve s tesnim izidom niso dovolj, da bi bili finančni trgi zadovoljni, še posebej s širjenjem težav v Španijo in Italijo," so v svojem komentarju zapisali analitiki HSBC.

Politiki bodo tako še naprej 'stikali glave', kako rešiti evrsko krizo. Najprej bo to tema pogovora na vrhu skupine G20 v Mehiki, konec tedna se bodo srečali finančni ministri evroobmočja v Luksemburgu, prihodnji teden pa še voditelji Evropske unije.

Precejšen del pogovorov se bo zagotovo nanašal na Grčijo, kjer bodo politiki ocenjevali, ali je zmaga konservativcev le nekoliko odložila odhod Grčije iz evroobmočja ali je država dovolj stabilna za odobritev izplačila naslednje tranše pomoči, ki naj bi znašala 31 milijard evrov.

Viri v Bruslju sicer priznavajo, da je precej verjetno, da bodo ponovno ocenili stanje v Grčiji in morda le nekoliko spremenili pogoje črpanja pomoči. Nov krovni dokument bi lahko bil podpisan jeseni, med drugim pa bi lahko predvideval podaljšanje roka za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga z leta 2014 na leto 2016.

Grčija je prvo pomoč sicer dobila že leta 2010, takrat je šlo za 110 milijard evrov, ki naj bi jih država izčrpala v treh letih, marca letos pa so se dogovorili še za nekaj manj kot 145 milijard evrov v obdobju od 2012 do 2014. Prav tako so zasebni upniki državi odpisali za okoli 107 milijard evrov dolgov.

Varčevanje ali zapravljanje po pariško?

Grki, ki že tako zahtevajo milejše pogoje za mednarodno pomoč, v zadnjem času dobivajo nekaj podpornikov. Med njimi sta predvsem italijanski premier Mario Monti in njegov portugalski kolega Pedro Passos Coelho. Torej šefa dveh držav, ki bi se znali tudi sami znajti med prosilkami za pomoč. Oba od Evropske centralne banke pričakujeta več denarja za razvojne projekte. Predvsem po mnenju Špancev, ki so za pomoč že zaprosili, a zaenkrat trdijo, da je ta le za banke, ne pa tudi za državno blagajno, saj želijo tako zaobiti stroge pogoje, ki jih je za finančno pomoč že v primeru Grčije postavila Nemčija, bi morala Evropa poskrbeti za svoje šibke člene. Podpirajo tudi idejo novega francoskega predsednika Francoisa Hollanda o izdaji skupnih evrskih obveznic, čemur nasprotujejo Nemci, ki menijo, da pri tem ni jasno, kdo bo na koncu plačnik, ko bodo nastale težave. Novo zapravljanje bi namreč po njihovem le začasno odložilo težave z neuravnoteženimi državnimi proračuni.

Do konca meseca naj bi bilo sicer znano, kako bodo evropski voditelji fiskalnemu paktu dodali še komponento za rast, ta paket naj bi bil težak 120 milijard evrov. Več držav z zadolženim proračunom se zato bolj kot na varčevalne reforme in ureditev državnih proračunov zanaša na ta del paketa, države, kot na primer Nizozemska, pa se zavzemajo za povečanje pristojnosti Evropske komisije, da bi ta lahko v prihodnosti preprečila nekontrolirano zapravljanje posameznih držav članic evroobmočja.