
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da bo za obrambnega ministra imenoval upokojenega generala marincev Jamesa Mattisa. A da bi to lahko storil, bi morali spremeniti zakon. Ta namreč nekdanjim vojaškim častnikom prepoveduje zasesti ta položaj najmanj sedem let po upokojitvi.
Položaj obrambnega ministra običajno zasedajo civilisti. Izjeme so sicer dovoljene, a mora kongres to dovoliti s posebnim zakonom. Do zdaj so to storili le enkrat v zgodovini za Georga Marshalla v času korejske vojne.
George Marshall sicer ni bil le general, ampak tudi državni sekretar ter državnik, ki mu je Evropa še danes hvaležna za program obnove po drugi svetovni vojni. Mattis je vojak, ki se je upokojil leta 2013 po treh letih vodenja centralnega poveljstva.
Po študiju zgodovine se je prijavil med marince in leta 1972 je postal častnik. Med prvo zalivsko vojno 1991 je vodil bataljon kot polkovnik, po 11. septembru 2001 je z marinci šel v Afganistan, leta 2003 pa je v vojni proti Iraku poveljeval diviziji.
Mattis Trumpu: S pivom in pogovorom bi z ujetniki dosegel več kot z mučenjem
Trumpa je navdušil, hkrati pa tudi presenetil, ker mu je razložil, da mučenje ne deluje in da je prepričan, da bi z ujetniki več dosegel z nekaj steklenicami piva in pogovorom. Trump je med kampanjo zagovarjal mučenje ujetnikov in kaznovanje njihovih družin.
Mattis je znan po izjavi iz leta 2005, ko je dejal, da je nekatere ljudi prav zabavno streljati. To so moški v Afganistanu, ki pet let pretepajo žensko, ker ni nosila tančice.
Trump dopsegel dogovor s tovarno Carrier, da proizvodnje ne bo selilo v Mehiko
Trump je pred govorom v Cincinnatiju obiskal Indianapolis in tovarno klimatskih naprav Carrier, s katero je dosegel dogovor o ohranitvi proizvodnih delovnih mest v ZDA. Carrier je februarja napovedal selitev proizvodnje v Mehiko, kar je razburilo zaposlene. Trump je zagotovil, da nobeno ameriško podjetje ne bo več selilo delovnih mest na tuje brez posledic.

Carrier je prepričal, da ostane v ZDA z zagotovili o državnih pogodbah, država Indiana, ki jo vodi guverner Mike Pence, hkrati tudi novoizvoljeni podpredsednik ZDA, pa je podjetju zagotovila približno sedem milijonov dolarjev davčnih vzpodbud.
Trumpovi kritiki pravijo, da na tak "socialistični" način ne bo mogel urediti zadev z vsemi podjetji, ki želijo preseliti proizvodnjo na tuje zaradi zmanjšanja stroškov, povečanja dobička ali preživetja. Tak način prav tako ni v skladu s politično filozofijo njegove stranke, ki odločno zavrača možnost, da bi država izbirala poslovne zmagovalce ali poražence, ampak želi, da odloča trg.
Trump s podobnim govorom kot med kampanjo
Trump je v Indianapolisu in Cincinnatiju govoril podobno kot med kampanjo. Ni manjkalo obljub o gradnji zidu na meji z Mehiko in tradicionalnih napadov na medije in novinarje kot najbolj nepoštena bitja na svetu. Prav tako je veselo poslušal vzklike podpornikov, ki so zahtevali, naj zapre svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton.
V četrtek se je začelo ponovno preštevanje glasov v Wisconsinu, ki ga je zahtevala predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein. Prešteti morajo tri milijone glasovnic na papirju ali v elektronski obliki. Trump je državo osvojil s prednostjo 22.000 glasov. Podobno Steinova zahteva tudi v Pensilvaniji in Michiganu, kjer so Trumpovi odvetniki vložili ugovor in hočejo postopek preprečiti z utemeljitvijo, da Steinova v nobenem primeru ne more zmagati.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.