Politika priseljevanja je bila glavna sporna točka usklajevanj med CDU in CSU pred načrtovanimi pogovori z liberalci (FDP) in Zelenimi o oblikovanju t. i. jamajške vladne koalicije. V CSU so že ves čas kritični do kanclerkine t. i. politike odprtih vrat, zaradi katere je v Nemčijo od leta 2015 prišlo več kot milijon prosilcev za azil. Njihovo zahtevo za omejitev števila migrantov v Nemčiji na 200.000 letno, je Merklova doslej zavračala. V nedeljo pa se je po deseturnih pogajanjih le vdala in pristala na kompromis. Kot je pojasnila danes, posebna določila omogočajo tudi dvig ali znižanje te številke v primeru nepredvidenih dogodkov.
Poleg tega je Merklova na novinarski konferenci izpostavila, da v doseženem kompromisu vidi dobro podlago za predhodne pogovore z FDP in Zelenimi. "Vse ima svoj čas. Včeraj je bil ta čas," je odgovorila na novinarsko vprašanje, zakaj se CDU in CSU nista o tem dogovorili že prej. Po njenih besedah gre za "klasičen kompromis", ki ne spodkopava osnovne pravice do azila ali ženevske konvencije o beguncih.
Stranki sta obenem izrazili zavezanost sprejetju širše priseljenske zakonodaje s ciljem privabiti v Nemčijo kvalificirane migrante z znanji, ki jih potrebuje nemško gospodarstvo, kar je sicer ena osrednjih zahtev FDP, tem spremembam pa naj bi bili naklonjeni tudi Zeleni.
Tudi liberalci, tako kot Merklova, dogovor vidijo kot dobro osnovo za pogovore. Ob tem pa dodajajo, da je to vendarle le "prvi korak". Sami bi po besedah generalne sekretarke Nicole Beer šli še dlje in uvedli jasno razločevanje med begunci in migranti iz ekonomskih razlogov. Prav tako se jim v politiki priseljevanja nujen zdi tudi sistem točkovanja po zgledu Kanade.
Smernice glede priseljevanja so prvi konkreten obris nadaljnje politike Merklove po volitvah konec septembra. Njena odločitev iz leta 2015, da odpre vrata več sto tisoč beguncem, je pomembno zaznamovala njen tretji mandat in prispevala tudi k okrepitvi skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD).
V Nemčiji število prosilcev za azil upada
Zastavljenih omejitev se kot vse kaže ne bo težko držati, saj je število novih prosilcev za zaščito v Nemčiji lani padlo na 280.000, medtem ko je še leta 2015 znašalo 890.000. V letošnjem letu lahko pričakujejo še dodaten padec.
V skladu z dogovorom naj skupno število ljudi, ki jih sprejmejo iz humanitarnih razlogov (begunci in prosilci za azil, upravičenci do subsidiarne zaščite, družinski člani, preselitve in premestitve v okviru EU minus deportacije in prostovoljni odhodi bodočih beguncev), ne bi presegalo 200.000 ljudi na leto. Dogovor pa vsebuje tudi nekatere omejitve. Vsak prosilec za azil bo lahko zavrnjen šele po individualni obravnavi njegove prošnje, kot to določa nemška ustava, in ne že na meji. Merklova in Seehofer sta se dogovorila tudi za vzpostavitev posebnih centrov, kjer bi prosilci za azil ostali do odločitve o svoji prošnji. Zavrnjene prosilce bodo vrnili v njihove izvorne države. Maroko, Alžirija in Tunizija bodo po novem veljali za varne države izvora, kar pomeni, da bo Nemčija ljudi tja lažje vračala. Nadzor na nemških mejah naj bi se nadaljeval, dokler ne bo ustrezno zavarovana zunanja meja EU.
S tem ko je kanclerka Merklova pristala na "temeljni kompromis", po katerem bo zgornja meja za priseljevanje vendarle ostala v skupnem programu CDU in CSU, bosta stranki lahko enotno nastopili v prihajajočih koalicijskih pogajanjih z FDP in Zelenimi.
Odločitev nemške kanclerke iz leta 2015, da odpre vrata več sto tisoč beguncem, je pomembno zaznamovala njen tretji mandat in prispevala tudi k okrepitvi skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Nove smernice glede priseljevanja pa so prvi konkreten obris nadaljnje politike Merklove po volitvah konec septembra.
