Castro je oboževal dobro hrano in dobro vino: jedel je prigrizke, uvožene iz ZDA

Konvoj z žaro, ki nosi posmrtne ostanke dolgoletnega kubanskega predsednika in voditelja revolucije Fidela Castra, je danes zaključil pot po otoku in prispel v Santiago, zibelko revolucije, kjer bo v nedeljo pokojnik tudi pokopan. Tudi v Santiagu so žaro sprejele velike množice žalujočih, ki se želijo posloviti od nekdanjega voditelja.

Konvoj se je najprej ustavil v parku Cespedes, pred stavbo, z balkona katere je Castro nagovoril množico po revolucijski zmagi leta 1959. Kot drugod so žaro tudi tukaj sprejeli z vzkliki: "Jaz sem Fidel!", na zaslonu pa se je odvrtelo več njegovih govorov.

Castro je umrl 25. novembra v starosti 90 let. Na njegovo željo so ga upepelili, nato pa je žara z njegovimi posmrtnimi ostanki prepotovala 900 kilometrov dolgo pot, po kateri je leta 1959 šla kubanska revolucija.

V soboto zvečer bo zbrane, tudi številne tuje dostojanstvenike, v Santiagu na veliki poslovilni slovesnosti nagovoril kubanski predsednik in Fidelov brat Raul Castro. Nato ga bodo v nedeljo na manjši zasebni slovesnosti položili k zadnjemu počitku.

S tem se bo zaključilo tudi devetdnevno žalovanje, ki je na Kubi trajalo od 26. novembra. V tem času so v znak žalovanja zastave spuščene na pol droga, prepovedana je prodaja alkohola, odpovedani so številni koncerti in druge prireditve.

Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.

'Bil je preprost človek, a je cenil dobro hrano in dobro vino'

Kubanci žalujejo, še posebej tisti, ki so bili v Castrovem najožjem krogu. Eden izmed takšnih je tudi njegov nekdanji osebni kuhar, 72-letni Erasmo Hernandez Leon. Z njim se je pogovarjala novinarka Telegrapha Harriet Alexander. 

Hernandez je bil Castrov osebni kuhar že od začetka revolucije. Povedal je, da je zanj pripravljal posebno izbrane prigrizke, kot so mandlji, olive, sir in meso, ki pa so bili uvoženi iz ZDA. Tudi prejšnjo nedeljo mu jih je nameraval odnesti, a je pred tem odjeknila novica o smrti voditelja. 

"Počutim se, kot da bi postal sirota," je novinarki povedal 72-letnik. "Bil je takšen šok. Prisežem – in vem, da zveni blazno – ampak tudi ko je umrl moj oče, nisem bil tako pretresen."

"Z mano je ravnal kot s svojim sinom ali bratom," je dejal za Telegraph. "To je tisto, kar mi bo najbolj ostalo v spominu – kako ni bilo nobenih formalnosti med nama, samo ogromno obojestranskega spoštovanja."

"Spoštoval sem ga, ker je tako trdo delal. Večerjo sem mu skuhal ob 2. zjutraj, ob 6. je bil že spet na delu. In on me je spoštoval, ker sem mu bil tako zvest."

Ko je bil star 15 let, je Hernandez zbežal od doma in se pridružil uporniški vojski Cheja Guevare. Njegova mati je tej odločitvi sprva nasprotovala, čeprav je podpirala Chejev boj, pravi. "Che je bil tako karizmatičen, vsi smo ga globoko občudovali. Bil je tih, a velik vodja," je povedal in dodal, da je že takrat rad kuhal, zato se je naredil koristnega in je kuhal za gverilo. 

Januarja 1959 je ob Cheju zakorakal v prestolnico. "Še nikoli nisem bil v tako velikem mestu, živo se spominjam, kako me je presenetilo število avtobusov na ulicah in vsa ta množica ljudi," je dejal. 

Nato so ga dodelili za Castrovega kuharja. "Njegova najljubša jed je bila moja zelenjavna juha. Bil je preprost človek, a je cenil dobro hrano in dobro vino."

Ob Castrovi smrti so na Kubi sicer v času žalovanja prepovedali prodajo alkohola. Izven turističnih območij, kjer alkohol še vedno lahko strežejo, pa ne vrtijo glasbe, na ulicah vlada otožno vzdušje.

Kljub temu je v času intervjuja Hernandez pil rdeče vino, poroča novinarka. Zato ga je vprašala, ali se mu ne zdi ironično, da v času žalovanja ravno on pije vino. "Fidel dobrim stvarem ni nasprotoval," je odvrnil.

Ko so zasebniki leta 1993 lahko odprli restavracije, je bil med prvimi, ki je to storil. A je ob posebnih priložnostih še vedno kuhal za Castra – ob obisku svetovnih voditeljev, za družinska srečanja in kadar si je Castro to zaželel. Nazadnje sta se srečala pred dvema mesecema.

Novinarka ga je vprašal tudi, ali ni ironično, da so bili najbilžji Castrovi zaupniki med prvimi, ki so posvojili kapitalizem. "Vedno me je podpiral. Ne verjamem, da ga je motilo. Obiskoval je moje restavracije. Nobenih težav ni imel s tem. Zavedal se je, da je to nujno. Želel je, kar je dobro za ljudi," ji je pojasnil. 

Novinarka ga je vprašala tudi, ali je Castro kakšen problem še posebej izpostavljal, pa se je le nasmejal: "Fidela je vse zanimalo, z vsem se je ukvarjal. Kmetijska reforma, delavci, preučevanje slabosti kapitalizma, neenakost. Verjamem, da je Fidel videl, da prihajajo težave sodobnega sveta in jih je želel ustaviti."

Ali je Castro kaj obžaloval, ga je še vprašala. "Prepričan sem, da ne. Bil je človek. Vedel je, da je počel napake. A ni storil nobene škode. Iz države je izgnal tiste, ki so izkoriščali ljudi. In nato je državo vrnil ljudem," ji je odvrnil. 

V očeh Castrovih podpornikov so bili politični zaporniki preprosto sovražniki revolucije, s katerimi se je bilo treba nekako spopasti.

Kakšna bo Kuba po Castrovi smrti?

Hernandez ne pričakuje, da se bo po Castrovi smrti Kuba spremenila. Tudi precej analitikov je prepričanih, da je večstrankarska demokracija še daleč stran.

"Raul je Fidel. Fidel je zdaj postal ikona, a Raul vlada na isti način. Težava za nas je, da se sprijaznimo z njegovo smrtjo. Prilagajanje na življenje brez njega je težavno. Nam je bil vse. Njegovo družino je žalost uničila, ne morejo verjeti," je dejal.

Mnogi na Kubi menijo, da bodo njegovi otroci igrali pomembno vlogo v državi. A Hernandez, ki družino dobro pozna, pravi, da je to precej malo verjetno.

"Ni želel, da mu otroci sledijo. Želel je, da službo zavzame najboljši človek. Po njem je bil to Raul, potem pa bo to nekdo drug. Njegova vdova Dalia bo še vedno zelo vplivna – ona je čudovita. Zelo ponižna, prijazna. A Castro ni želel kulta osebnosti," je povedal.

Tudi če ga v resnici ni želel, ga je dobil. Na znamenitem Trgu revolucije v Havani, kjer je imel Castro številne maratonske govore, se je več dni zapored zbralo več sto tisoč ljudi.

"To je le trenutek v času. Minilo bo. Sovražil je misel o kultu osebnosti, to ga ni zanimalo," odvrača Hernandez. Ker se je odločil, da želi biti upepeljen takoj po smrti in ne balzamiran, je za mnoge znak, da se je želel izogniti temu, da bi postal cirkuška atrakcija.

Hernandez je dodal še, da ima velike težave s sprejemanjem dejstva, da Castra ni več. Ni se mu šel poklonit na Trg revolucije, zavrnil je vabilo družine, da bi potoval v Santiago na pogreb. "Nič od tega ne bom storil. Nobene krste, nobene procesije, nobenega pogreba. Tako bo zame ostal živ," je sklenil.