V kubanski prestolnici Havana so petdnevne slovesnosti v čast 80-letnici dolgoletnega voditelja Fidela Castra in 50. obletnici izkrcanja Castra in njegovih somišljenikov na Kubi dosegle višek, ostareli voditelj pa se na proslavi ni pokazal. Številni Kubanci so pričakovali, da se bo udeležil vsaj zadnjega dejanja prireditve, čeprav so prvi štirje dnevi minili brez njega. Po operaciji julija letos si namreč še vedno ni opomogeč. Kubanski podpredsednik Carlos Lage je množici sicer zagotovil, da se bo Castro, ki so ga lahko Kubanci v zadnjih štirih mesecih videli samo na fotografijah in videoposnetkih, kmalu spet pokazal v javnosti. "Fidel se počuti bolje, kmalu bo spet med nami, še naprej bo naš voditelj," je dejal.
V javnosti so se v zadnjem času pojavila ugibanja, da ima Castro raka in da se njegov čas na čelu Kube izteka, ki so se zdaj še okrepila.
Številni analitiki so prepričani, da želi Kuba zato "pokazati mišice" in svetu sporočiti, da je kljub predsednikovi bolezni stabilna država. Prav to naj bi bil vzrok za vojaško parado, prvo v desetletju, na kateri so na ogled postavili svojo že precej zastarelo vojaško tehnologijo. Na njej naj bi sodelovalo 300 tisoč ljudi.
Politični analitiki sicer sklepajo, da bo za prihodnost države
pomembnejše od Castrove udeležbe na vojaški paradi v Havani to, ali se
bo kubanski voditelj lahko udeležil letošnje zadnje seje kubanskega
parlamenta, ki bo konec decembra. Na tej seji bodo namreč odločali o
gospodarskih načrtih in poračunu na prihodnje leto.
Po Fidelu Fidel
Lage je v nagovoru Kubancev zagotovil, da bodo tudi po Castrovi smrti njegove ideje živele naprej, bolivijski predsednik Evo Morales, ki se prav tako udeležuje proslav na Kubi, pa je poudaril, da se bodo njegove ideje še širile. "Danes se proti imperiju ne bori samo ena država in en voditelj," je dejal. "Imamo Venezuelo. Imamo Kubo. Imamo Ekvador. Imamo Nikaragvo. Vse več držav je," je nadaljeval in predlagal, da bi morali boj proti ameriškemu imperializmu nadaljevati v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Praznovanj, ki potekajo od torka, se udeležujejo tudi predsednik Nikaragve Daniel Ortega, predsednik Haitija Rene Preval ter Nobelova nagrajenca za mir Rigoberta Menchu in Adolfo Perez Esquivel.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.