Londonski The Times piše, da posledice napada vzbujajo najmanj toliko groze kot napad sam. Teroristi so udarili brez prepoznavnega namena. Njihove žrtve so člani zahodnega sveta, a ne iz političnih razlogov, temveč zato, ker so del civilizacije, ki velja za sovražno. Udarec Zahodu - v kakršnikoli obliki - je v očeh teroristov upravičen. V svojem zmotnem prepričanju želijo islamski aktivisti oživiti davno pozabljene sovražnosti in začeti globalno vojno med islamom in Zahodom. Spopad obeh civilizacij pa bo obema stranema prinesel zgolj uničenje.
Nizozemski konservativni dnevnik De Telegraaf pa piše, da strašni dogodek na Baliju dokazuje, da teroristična mreža Osame bin Ladna in podobne skupine še niso uničene. Lahko napadejo kjerkoli in na to so tudi pripravljene. Vse vlade, še posebej vlade zahodnih držav, lahko in morajo na vojno, ki je vzklila septembra lani in se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu, odgovoriti z vojno proti terorističnim organizacijam. Zahodne vrednote, kot je ločitev cerkve od države, emancipacija manjšin in lastna odgovornost državljanov, so vredni, da se borimo zanje. Tudi pod pritiskom se jim ne smemo lahkomiselno odreči.
Nemški Berlingske Tidende piše, da bo z napadom na Baliju postalo bolj jasno, na kateri strani smo v boju proti terorizmu. To velja ne glede na vrsto terorističnega dejanja in ne glede na vprašanje, ali so korenina zla svetovna teroristična mreža Al Kaida ali poskusi Sadama Huseina z orožjem za množično uničevanje. V arabskem svetu pa je še vedno dovolj prostora za urjenje in financiranje teroristov. Pomanjkanje demokratičnih in gospodarskih reform v arabskem svetu zahteva še večjo radikalnost v arabski družbi. Bomba na Baliju je velika tragedija. Vendar pa obenem vrsti držav ponuja možnost pokazati, da je treba izbirati med civilizacijo in nasiljem, ne med Zahodom in islamom.
Pi pisanju rimske La Repubblica pa je ameriški predsednik Bush v skrbeh, da bi lahko bin Ladnova vrnitev bin Ladna in Al Kaide ovirala lobiranje za vojno proti Iraku. Za ZDA je operacija proti Iraku še vedno lažja kot lov na pripadnike Al Kaide. Minuli teden je obveščevalne službe vznemiril porast komunikacije med domnevnimi bin Ladnovimi sodelavci. Zaporniki iz Guantanama pa so na zaslišanjih posvarili, da imajo javna sporočila bin Ladna svojo funkcijo: Al Kaida jih pošilja le, kadar pripravlja nov napad. Vendar pa ni nihče vedel, kje in kako bi lahko prijeli napadalce.
