V New Yorku so se z minuto molka začele slovesnosti ob sedmi obletnici terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, ki so zahtevali skoraj 3000 življenj. V najhujšem terorističnem napadu v zgodovini ZDA sta se 11. septembra 2001 dve ugrabljeni letali v zgolj nekajminutnem razmiku zaleteli v stolpnici WTC v New Yorku, tretje je kasneje treščilo v Pentagon, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji.
Župan New Yorka Michael Bloomberg je na kraju, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, dejal, da bodo ti ljudje "večno živeli v naših srcih in naši zgodovini". Obletnica je po besedah Bloomberga namenjena "Newyorčanom, Američanom in prebivalcem sveta, ki se spominjajo nedolžnih ljudi iz 95 držav, ki so umrli tisti dan". Preživeli napada so nato ob zvokih čela prebrali imena žrtev. Sledili sta minuti molka, s katerima so obeležili zrušenje stolpnic WTC.
Tako imenovani točka sta obiskala tudi demokratski in republikanski predsedniški kandidat Barack Obama in John McCain, ki sta za to priložnost sklenila premirje v srditi bitki pred volitvami 4. novembra. "Prihajamo vsi skupaj, ne kot republikanci ali demokrati, temveč kot Američani," sta v neobičajni skupni izjavi, objavljeni ob obletnici, zapisala tekmeca za Belo hišo.
Ameriški predsednik George Bush je sedmo obletnico najhujših terorističnih napadov na ameriških tleh obeležil v Beli hiši. Krajšo slovesnost, ki so se je udeležili tudi Busheva soproga Laura ter podpredsednik Dick Cheney s soprogo Lynne, so pripravili na južni trati Bele hiše. ''Na dan, ko so padale stavbe, so se rodili junaki,'' je dejal Bush.
V Pentagonu bodo medtem odkrili novo spominsko ploščo, ter v Shanksvilleu v zvezni državi Pensilvanija, kjer se strmoglavilo eno do ugrabljenih letal.
Nasilje se nadaljuje
Čeprav ameriške volivce letos najbolj skrbijo gospodarske težave, je 11. september 2001 še vedno ključno vprašanje politične kredibilnosti. ZDA so namreč po teh napadih vendarle sprožile invaziji na Afganistan in Irak, kjer še vedno bijejo vojno. Prav Afganistan v zadnjih mesecih znova postaja prvo prizorišče vojne proti terorizmu. ZDA so skupaj z zaveznicami s ciljem strmoglaviti talibanski režim in uničiti zatočišča teroristične mreže Al Kaida manj kot dva meseca po 11. septembru 2001 zasedle to državo z 32 milijoni prebivalcev. A skoraj sedem let po invaziji kljub navzočnosti okoli 70 tisoč Natovih vojakov in koalicijskih sil, ki jih vodijo ZDA, talibanski upor še vedno traja, v zadnjem času pa se mu je celo uspelo reorganizirati in okrepiti, predvsem na jugu države in na obmejnih območjih v Pakistanu. ZDA obenem še vedno ni uspelo povsem ustaviti nasilja v Iraku, na katerega so skupaj z zaveznicami v imenu vojne proti terorizmu ofenzivo sprožile marca 2003. Al Kaida, ki naj bi bila v tej državi odgovorna za izbruh nasilja med suniti in šiiti, ima še vedno precejšnje zmožnosti delovanja, predvsem s samomorilskimi napadi.
Bo Bush izpolnil obljubo?
Vprašanje še vedno delujoče Al Kaide visi tudi nad ameriškim predsednikom Bushem, ki ima sedaj zaradi iztekajočega se mandata manj kot pet mesecev časa za izpolnitev svoje obljube, da bo vodjo mreže Osamo bin Ladna ujel "živega ali mrtvega". Če bo ob njegovem odhodu iz Bele hiše 20. januarja 2009 teroristični vodja še vedno na begu, bo to verjetno obveljalo za enega večjih neuspehov Busha. Dogodki pred sedmimi leti so dodobra zaznamovali življenja Američanov tudi na vsakodnevnih področjih, med drugim se morajo sezuvati na letališčih in tekočine pred vstopom na letala spravljati v prozorne vrečke. Nekateri pa so prepričani, da je po sedmih letih čas za nov začetek.
Talibani: ZDA na robu zgodovinskega poraza
ZDA so na robu "zgodovinskega poraza v Afganistanu", so sporočili talibanski uporniki. Sporočilo za javnost so medijem poslali ob sedmi obletnici terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001.
Talibani so obenem mednarodne sile pozvali, naj zapustijo Afganistan. Ob tem so poudarili, "da se Afganistanci nikoli niso uklonili pritiskom tujine in so se vedno skupaj postavili po robu invazijam nevernikom, ki so jih porazili".
Bush je mislil, da bo lahko po 11. septembru 2001 osvojil ves muslimanski svet, a je skupaj z zavezniki pozabil, "da so varuhi islama nešteti in da bodo varovali vero in božje vrednote ter odtrgali glavo vsakemu okupatorju muslimanskih ozemelj," še piše v sporočilu.
ZDA so manj kot dva meseca po napadih 11. septembra 2001 sprožile invazijo na Afganistan s ciljem strmoglaviti talibanski režim in uničiti zatočišča teroristične mreže Al Kaida. Skoraj sedem let po invaziji kljub navzočnosti okoli 70.000 Natovih vojakov in koalicijskih sil, ki jih vodijo ZDA, talibanski upor še vedno traja, v zadnjem času pa se mu je celo uspelo reorganizirati in okrepiti.
Leto 2008 je ravno danes postalo najbolj smrtonosno leto za ameriške vojake v Afganistanu. V napadu upornikov na vzhodu države je bil namreč danes ubit ameriški vojak, s čimer se je število ameriških vojakov, ubitih v Afganistanu v letošnjem letu, povzpelo na 112. Lani je bilo v Afganistanu ubitih 111 ameriških vojakov. V tej državi je sicer trenutno nameščenih okoli 33.000 ameriških vojakov, kar je njihovo najvišje število po letu 2001.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.