Britanski predlog za novo finančno perspektivo Evropske unije za obdobje od 2007 do 2013 je naletel na nasprotovanje tako članic povezave kot Evropske komisije. Zato bo Britanija, ki do konca leta predseduje EU, naslednji teden pripravila nov finančni predlog.
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da bodo pogajanja v naslednjih dneh zahtevna, saj je le malo manevrskega prostora za pogajanja. Straw je kljub ostrim kritikam članic EU, prepričan, da je sedanji predlog dober. Dogovor o finančni perspektivi naj bi članice dosegle na vrhu v Bruslju 15. in 16. decembra v Bruslju, kar pomeni, da mora biti predlog usklajen do 14. decembra.
Dogovor je možen
Da so nadaljnja pogajanja na podlagi britanskih rešitev nemogoča, v prvem odzivu ni menila nobena članica EU. Vendar pa skoraj vse, pa tudi Evropska komisija, takoj ogorčeno terjale "popravke", "izboljšave" in "dodatni napor", če naj na vrhu resnično pride do dogovora, ki ga EU - še posebej njene nove članice, a tudi povezava kot politična integracija – nujno potrebuje.
Za izboljšave pri svojem izplenu si bo prizadevala tudi Slovenija, saj je britanska ponudba "rahlo manjša" od junijske luksemburške, o kateri pa soglasja v EU ni bilo. Kljub temu je predlog "primerna osnova" za iskanje kompromisa, je ob robu ministrskega konklava v Bruslju dejal državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol, ki je prepričan, da so možnosti za dogovor o prihodnji finančni perspektivi "večje kot 50 odstotkov".
Kritike predvsem na znižanje kohezijskih sredstev in okleščenje rabata
Največ kritik v grobem leti na dve osrednji spremembi: na devetodstotno znižanje kohezijskih sredstev za nove članice EU, s pomočjo katerega skuša London večletni proračun oklestiti 871 milijard evrov v zavezah na 846,7 milijarde, ter na premajhno, le osemmilijardno okleščenje britanskega popusta ali rabata. Prav novinke, baltske in višegrajske države, so zato odreagirale najbolj ostro.
"Če bo predsedstvu uspelo članice v dogovoru poenotiti tako, kot jih je danes poenotilo v nasprotovanju predlogu, smo na dobri poti," se je na račun odziva na britanski kompromis pošalila komisarka za proračun Dalia Grybauskaite. Predlog je dobra podlaga, pa je vztrajal Straw.
Britanski zunanji minister v bran vzel britanski proračunski popust ali rabat. Zatrdil je, da je Velika Britanija pripravljena plačati svoj delež stroškov širitve, ter dejal, da se bo s predloženo rešitvijo britanski proračunski prispevek izenačil s tistim s strani Francije in Italije. "Dobivamo najmanj na prebivalca," je tudi vztrajal.
Janša: Nismo zadovoljni
Z britanskim predlogom o finančni perspektivi Unije nismo zadovoljni, je poudaril slovenski premier Janez Janša. "To ni to, kar je britansko predsedstvo obljubljalo junija, ko je blokiralo zaključek pogajanj," je poudaril. Dodal je še, da se bo finančni položaj Slovenije v skladu s predlogom poslabšal, tako kot to velja za ostale nove članice.
"Imamo nekoliko boljše pogajalske pozicije kot večina ostalih novih članic, ker nismo junija vnaprej ponujali, da se bomo odpovedali koheziji na račun časa. Britansko predsedstvo seveda to ponudbo v teh pogajanjih v veliki meri izkorišča," je v Državnem zboru, kjer se je udeležil zasedanja odbora za zadeve EU, dejal Janša.
Dodal je, da je Velika Britanija, ki je kot predsedujoča EU trenutno pod največjim pritiskom, prav zdaj najboljša pogajalska partnerica. V želji, da bi v času njenega vodenja petindvajseterice dosegli dogovor, naj bi bila pripravljena na znižanje rabata, čemur britanska javnost odločno nasprotuje. Z januarjem, ko predsedovanje prevzame Avstrija, tega pritiska ne bo več, zato naj bi bila tudi britanska pogajalska stališča trša.
