Grška vlada sprejela reforme: 'Brezizhodnost nas vodi v to, da se strinjamo s pogoji'

Grška vlada je malo pred iztekom roka, do katerega je morala predložiti reformni program, ki bi prinesel novo finančno pomoč, popustila zahtevam evropskih posojilodajalcev. Grki naj bi po poročanju Guardiana pripravili paket reformnih ukrepov in zniževanja javnih izdatkov za 13 milijard evrov, s tem pa upajo, da si bodo zagotovili tretjo pomoč posojilodajalcev, kar bi jim omogočilo, da ostanejo v evroobmočju. Na izrednem sestanku grške vlade so se ministri strinjali, da je breizhoden položaj ekonomije in izčrpavajoče zaprtje bank pripeljalo do tega, da nimajo druge izbire, kot da se strinjajo s skoraj vsemi pogoji posojilodajalcev.

Svoje predloge naj bi že poslali v Bruselj.

Cipras je za petek zjutraj sklical sestanek parlamenta, saj želi, da zakonodajalci pooblastijo vlado, da se pogaja o tako imenovanih "predhodnih dejanjih", ki jih morajo storiti, preden izplačajo sredstva. To je ključni korak, da prepričajo skeptične posojilodajalce, da so njihovi nameni resni.

O grških predlogih bo vrh EU odločal v nedeljo.

Sunday's #EuroSummit to start at 16.00, subsequent special meeting of the European Council to start at 18.00. #EUCO #Greece

— EU Council Press (@EUCouncilPress) July 9, 2015

Evropski mediji poročajo, da Grkom pri pisanju programa pomagajo francoski ekonomisti, kar bi naj v Atenah še povečalo optimizem glede tega, da bo program dobil evropsko podporo.

Medtem so tamkajšnje oblasti sporočile, da si vse več Grkov ureja potre liste, iz česar sklepajo, da razmišljajo o hitrem umiku iz države, če bi sledil izstop Grčije iz evroobmočja. Samo včeraj so prejeli skoraj 2000 zahtev za izdajo potnega lista.

Kaj bi naj ponudile Atene?

Grški mediji so na lovu za informacijami iz vladnih krogov o tem, kaj bi naj vključeval grški reformni program izvedeli, da bi naj bili nov vir prihodkov predvsem davki. Davek od dohodka pravnih oseb bi dvignili za 2 odstotka na 28 odstotkov, DDV na luksuzne dobrine z 10 na 13 odstotkov, DDV za predelano hrano, restavracije, promet in nekatere zdravstvene storitve bi s 13 dvignili na 23 odstotkov, DDV za hotelske storitve pa s 6,5 odstotka na 13 odstotkov. Bi pa naj še naprej ostale davčne olajšave za turistične otoke, ki so jih posojilodajalci sicer želeli ukiniti.

Najverjetnejša možnosto kratkoročna pomoč državi

Glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas je povedal, da je komisija pripravljena na vse scenarije, a si še vedno prizadeva, da bi deloval načrt A.

Naslednji korak je ocena institucij posojilodajalcev. Nato bodo o grških predlogih v soboto razpravljali finančni ministri članic območja evra, v nedeljo pa najprej voditelji članic območja skupne evropske valute, nato pa še voditelji vseh držav EU.

Odprte so vse možnosti, kot že vseskozi je ogromno ugibanj ter različnih informacij in tolmačenj, trenutno pa se zdi najverjetnejša možnost kratkoročne pomoči državi do konca septembra, pravijo viri pri EU.

To pomoč naj zagotovili z reprogramiranjem sredstev, ki so ostala na voljo v sklopu drugega programa pomoči, ki se je iztekel konec junija; neuradno se sedaj omenja številka 20 milijard evrov. Razpravlja se tudi o pomoči Grčiji iz proračuna EU.

S tem denarjem naj bi Grčija izpolnila 3,5 milijarde evrov obveznosti do Evropske centralne banke (ECB), ki zapade 20. julija, in neporavnane obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov ter nekako preživela čez poletje.

Ta možnost, ki se zdi trenutno najverjetnejša, saj je večini članic območja evra ne bi bilo treba potrditi v parlamentih, nekateri tolmačijo kot pridobivanje časa za priprave ne uvedbo vzporedne valute.

Demonstracije za obstanek Grčije v območju evra

V središču Aten se je zbralo več tisoč ljudi, ki so na demonstracijah pozivali, naj Grčija ostane v območju evra. Udeleženci demonstracij pod geslom Ostali bomo v Evropi so pozivali grškega premierja, naj s partnerji in upniki doseže dogovor, da bo Grčija lahko obdržala evro.

K demonstracijam so pozvali privrženci opozicijske konservativne stranke Nova demokracija, socialisti ter proevropske organizacije in združenja.

Medtem številke kažejo, da zadnje dogajanje Grčijo potiska v vse večje težave. Grški mediji poročajo, da bo moral grški načrt zato namesto 8, vključevati okoli 12 milijard prihrankov oziroma več pobranih davkov. Kot poroča Enikos, je to posledica nove recesije, ki se je v Grčiji začela s prihodom Ciprasove vlade in zaradi katere bi se naj grško gospodarstvo letos skrčilo za okoli 3 odstotke, namesto da bi zraslo za pol odstotka, kot so projekcije kazale še lani. Po njihovi oceni je to rezultat nekaj mesecev negotovosti in zadnjega obdobja referenduma in kapitalskih kontrol.

Grčija je sicer vložila prošnjo za novo pomoč iz ESM v višini 29 milijard evrov, poleg tega pa je prosila še za premostitveno podaljšanje programa EFSF in prestrukturiranje dolga, kar pa je evroskupina zavrnila. Atene sicer lovijo tudi rok 20. julija, ko mora Grčija vrniti okoli 3,5 milijarde evrov Evropski centralni banki. Takrat namreč zapade del grških državnih obveznic, ki jih ima v lasti ECB. Če Grčija denarja ne bi vrnila, ECB in centralne banke območja evra najverjetneje ne bi več mogle zagotavljati izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, kar bi povzročilo zlom bančnega sistema.

Grške banke bodo zaprte še vsaj do ponedeljka, ostaja tudi dnevni limit 60 evrov za dvige na bankomatih. Omejitve sicer veljajo že vse od 28. junija, ljudje pa so zaradi njih vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo, da bi ob zlomu grškega bančnega sistema ostali brez prihrankov.

Evropska centralna banka (ECB) sicer ohranja likvidnostno pomoč grškim bankam na ravni, ki je veljala že pred referendumom, povišanje so zavrnili.
Medtem se Grčiji izteka čas. Skrajni rok je ta teden. "To so najbolj kritični trenutki v zgodovini evroobmočja," je včeraj dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Danes pa dodal, da je žogica tudi na strani kreditodajalcev, saj mora biti grški dolg vzdržen.

Grčija mora nujno skleniti nov dogovor s posojilodajalci, če se želi izogniti bankrotu in izstopu iz evroobmočja.
Predsednik grške vlade Aleksis Cipras je sicer včeraj v Evropskem parlamentu obljubil "kredibilne reforme", ker jih ni naštel, pa je večino evropskih poslancev – z izjemo skrajne levice in skrajne desnice – ni navdušil. Številni so v odzivih na Twitterju zapisali, da so pričakovali vsaj nov govor, dobili pa malo predelano verzijo že slišanega, pa tudi, da za Ciprasa obstaja resnica v dveh odtenkih – enem za grško javnost in drugem za evropske politike.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu Elmar Brok je medtem za nemške medije dejal, da ne verjame, da bo Grčija držala besedo in predstavila ukrepe, ki bodo dobili podporo. "Cipras se ne znajde v zahodnem redu," je ocenil.

Medtem je za nekaj presenečenja poskrbel novi grški finančni minister Evklid Cakalotos. Ta je napovedal dve zelo konkretni reformi – pokojninsko in davčno, ki bi ju izvedel kar takoj.

Namerava Cipras utišati medije?

Medtem več tujih medijev, med drugim bruseljski Politico in britanski Guardian, poročajo o sumljivih praksah vlade Aleksisa Ciprasa v odnosu do medijev. Vladne agencije naj bi na zagovor klicale novinarje, ki so pozivali Grke, naj na referendumu glasujejo za evropske predloge in torej proti Ciprasovim pozivom, da je treba glasovati proti.

Državna agencija za nadzor medijev, državno tožilstvo in novinarski sindikat ESIEA naj bi preiskovali poročanja zasebnih medijev pred zgodovinskim referendumom. Uradno zato, ker »so dobili pritožbe bralcev, gledalcev in poslušalcev«, da so nekateri mediji preveč časa posvečali "da" kampanji.
Med drugim naj bi morali na zaslišanje znani grški medijski obrazi kot so Olga Tremi, John Pretenteris, Maria Sarafoglou in Manolis Kapsis iz Kanala Mega, Stamatis Malelis, Nick Konitopoulos, Aris Portosalte in Dimitris Oikonomou, ki delajo za SKAI in Maria Houkli​ iz ANT1.

Direktor SKAI Stamatis Malelis je na zasebnem Facebook profilu Ciprasa obtožil, da želi utišati medije. "Ne boste me utišali, ne glede na to, kaj naredite. Doslej me ni še nihče in tudi vi me ne boste. Med vami in menoj je velika razlika – medtem ko ste greli svoje strankarske stolčke, sem jaz vse življenje delal. Ne zapravljajte časa z grožnjami. Če imate argumente, pa sem tukaj."

Grški mediji so medtem poročali, da o sankcijah proti nekaterim medijem razmišlja celo parlament. "Naloga grškega parlamenta je, da zaščiti Grčijo, zato kršitve volilne zakonodaje ne morejo ostati nekaznovane," je TVXS dejal predstavnik Ciprasove Sirize.

Mediji, ki v Grčiji niso v zasebni lasti, so tekom kampanje podpirali glasovanje za mednarodne pogoje, kar je jezilo Ciprasovo vlado. Cipras je celo dejal, da "terorizirajo Grke, naj volijo za".

Novinarji teh hiš so medtem ogorčeni, pravijo, da se je treba zagovarjati tudi, če je kdo rekel kaj kritičnega na primer čez nekdanjega finančnega ministra Varufakisa: "Gre za povsem politično početje."