Finančni komentar: Čakajoč na krizo

V času inflacije lahko ljudje v povprečju nekaj časa dohajajo zviševanje cen, seveda se glasno pritožujejo, vendar še vedno trošijo. Ampak vse ima svojo mejo. Na določeni točki zahtevajo več, ker se življenjski standard poslabša. Stagflacijo dobimo takrat, ko je gospodarska rast negativna ali stagnira, medtem ko inflacija narašča. Gre za najslabši scenarij, ko morajo podjetja začeti odpuščati, da bi na trgu lahko ostala konkurenčna. V stagflaciji imamo visoke cene, visoko brezposelnost in šibko gospodarstvo.

Bogati Avstralec Tim Gurner, nepremičninski mogotec, je prejšnji teden razburil s provokativno izjavo, da bi bilo preprosto treba povečati število brezposelnih. ''Po mojem mnenju bi morali imeti brezposelnost od 40- do 50-odstotno in pustiti ekonomiji, da trpi.''

Na drugem bregu so sindikati, ki vidijo rešitev v višjih plačah. V ZDA je konec tedna začel stavkati sindikat avtomobilskih delavcev UAW. Zahtevajo štiridnevni delavnik in 40 odstotkov višje plače. Gre za zgodovinsko stavko, v avtomobilskem sindikatu je okoli 150 tisoč delavcev iz treh največjih avtomobilskih koncernov. Naj še spomnim, da so v ZDA naslednje leto volitve. Kandidata Donald Trump in Joe Biden sta v tem trenutku dokaj izenačena. 

V Evropski uniji smo že desetič dvignili obrestne mere, ki so zdaj najvišje od leta 2001, in evro je od uvedbe proti dolarju na najnižji točki. Napovedi za gospodarsko rast smo znižali pod odstotek. V četrtek je Evropska centralna banka zvišala obresti na rekordno visokih 450 bazičnih točk, ker je inflacija še vedno zelo visoka, nad pet odstotkov, je pojasnila predsednica ECB Christine Lagard: "Zvišali smo obresti za 25 bazičnih točk, ker želimo inflacijo približati dvema odstotkoma. Po tem pričakujemo daljše obdobje brez obresti."

V ZDA, ki je imela avgusta spet višjo inflacijo, centralna banka Fed to sredo verjetno ne namerava dodatno dvigovati obresti. Verjetnosti za dvig so zgolj štiriodstotne. Medtem Kitajska centralna banka obresti niža. Ekonomije po svetu so na povsem različnih bregovih. Sodček surove nafte pa je že kar za dobro tretjino dražji, kot je bil v juniju. Dosegli smo enake vrednosti, kot so bile novembra 2022, vendar je bila takrat inflacija na vrhuncu in obresti so bile nižje, kot so danes.

Marca 2022 je ameriška centralna banka Fed prvič zvišala obrestne mere, osrednji newyorški indeks S & P 500 je bil takrat vreden okoli 4600 točk. Septembra 2023 po zgodovinsko najhitrejšem dvigu obrestnih mer na 5,5 odstotka je ameriški S & P 500 izgubil zgolj tri odstotne točke. Po letu in pol dvigovanja obrestnih mer je vrednost indeksa ostala skoraj enaka. Deset največjih tehnoloških podjetij predstavlja kar tretjino osrednjega ameriškega indeksa S & P 500, v katerem je sicer 500 podjetij. Beležijo prevrednotene vrednosti, podobno kot v letu 2001, ko je počil dot-com balonček.

Negotovo obdobje je najboljši čas za reforme. V ZDA so se prejšnji teden za zaprtimi vrati srečali šefi največjih tehnoloških podjetij, tako imenovani tehnološki tajkuni iz Googla, Microsofta, Mete in Tesle. Milijarderji so ameriškemu senatu predlagali, kako naj država regulira področje umetne inteligence. Delnica Tesle je prejšnji teden poskočila za več kot 10 odstotkov. Napovedali so razvoj novih super računalnikov, ki bi lahko pripomogli pri avtonomni vožnji. Banka Morgan Stanley je zvišala ciljno ceno za delnico na 400 dolarjev, trenutno je Tesla pri 275 dolarjih. Delnica Appla, ki je prejšnji teden predstavil novi Iphone15, pa še naprej pada, še za dve odstotni točki v tem tednu.

Prejšnji teden je odmevala tudi prva javna ponudba delnic britanskega izdelovalce čipov ARM. Nova tehnološka delnica je imela najprej 25-odstotni skok, naslednji dan je šla višje še za dodatnih osem odstotkov. Valuacija podjetja je celo višja od podjetja Nvidea, ki trenutno velja za najbolj napihnjeno delnico.

Glede na indekse je v prejšnjem tednu najbolje kazalo angleškim in japonskim delnicam, ki so imele skok za tri odstotne točke.

Glede na anketo banke Bank of America se upravljavci skladov pozicionirajo iz trgov v razvoju (Kitajska) na ameriški delniški trg. Čedalje manj vlagateljev verjame v kitajsko gospodarsko rast. Kitajska ekonomija se močno ohlaja, zato je centralna banka tudi znižala obrestne mere. Alibaba, kitajski Amazon, je prejšnji teden izgubil tri odstotne točke. Na Japonskem so avtomobilska podjetja Toyota, Mitsubishi in Honda v prejšnjem tednu poskočila od šest do dobrih sedem odstotnih točk.

Osrednji slovenski indeks SBI TOP je prejšnji teden padel za dober odstotek in pol. Spremljamo naše glavne štiri slovenske delnice. Krka je prejšnji teden izgubila štiri odstotke. NLB je imel lep odboj po večodstotnem padcu, vendar se je ob koncu tedna vrnil na enako vrednost.

Zavarovalnica Triglav je ta teden padla za skoraj dve in pol odstotni točki. Petrol je ves teden nihal in je na koncu končal, kjer je v začetku tedna začel.

V četrtek v našem FINANČNEM POKASTU spremljajte, katere delnice, surovine in ETFe izbiramo za Svetov Portfelj v vrednosti 10.000 evrov virtualnega denarja.