Čakajo le še na Češko

Poljski predsednik Lech Kaczynski je danes podpisal Lizbonsko pogodbo, s čimer bo postopek ratifikacije nove evropske pogodbe na Poljskem zaključen. Po nedavni potrditvi pogodbe na referendumu na Irskem ter ratifikaciji na Poljskem bo Češka tako ostala edina članica Unije, ki postopka ratifikacije še ni zaključila. Čakajo namreč le še na podpis predsednika.

Poljski predsednik je ratifikacijo pogodbe podpisal na slovesnosti, na katero je povabil najvišje predstavnike EU na čelu s predsedujočim Uniji, švedskim premierjem Frederikom Reinfeldtom, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega parlamenta, rojakom Jerzyjem Buzekom.

Ob podpisu je dejal, da pogodba pomeni "spremembo kakovosti" EU, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo poskus z novo institucionalno ureditvijo povezave uspel.

Že pred tem se je Kaczynski srečal z Barrosom, s katerim sta spregovorila o prihodnosti EU po začetku veljave reformne pogodbe, ki naj bi poenostavila delovanje razširjene Unije, naredila proces sprejemanja odločitev v EU bolj učinkovit in okrepila mednarodno vlogo sedemindvajseterice.

'Najprej Irci, nato pa še mi'

Poljski parlament je že pred časom ratificiral Lizbonsko pogodbo, vendar je Kaczynski vztrajal, da ratifikacije ne bo podpisal, dokler dokumenta na referendumu ne potrdijo Irci. Potem ko so Irci pred dobrim tednom v drugem poskusu Lizbonsko pogodbo podprli, je poljski predsednik napovedal, da s podpisom ne bo zavlačeval.

Čehi pozdravili podpis

Češki premier Jan Fischer je ob tem v posebni izjavi pozdravil podpis Lizbonske pogodbe in obenem izrazil prepričanje, da bi lahko Češka kot zadnja izmed članic EU postopek ratifikacije zaključila v doglednem času.

Češki minister za evropske zadeve Stefan Fülle je medtem v svoji čestitki Poljski ob zaključku ratifikacijskega postopka izrazil upanje, da bo češki predsednik Vaclav Klaus pogodbo vendarle podpisal še letos, da bi tako lahko začela veljati s 1. januarjem 2010 oz. leto kasneje kot sprva predvideno.

Kaczynskijev podpis so pozdravili že tudi v Parizu. "Ta, šestindvajseta ratfikacija zaključuje novo etapo, ki nas približuje začetku veljave Lizbonske pogodbe. To si želimo v najkrajšem možnem času, oz. do konca leta, kot so se dogovorile članice unije," je zapisal francoski zunanji minister Bernard Kouchner.

Zadovoljstvo ob poljski ratifikaciji Lizbonske pogodbe je izrazila tudi Nemčija. "Prešli smo predzadnjo stopnjo k uveljavitvi pogodbe," je bil zadovoljen nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Ob tem je pozval Češko, naj kmalu sledi Poljski in omogoči, da bo Lizbonska pogodba končno lahko stopila v veljavo. "Lizbonska pogodba je nujen temelj za enotno in močno Evropo," je zatrdil.

Klaus čaka na ustavno sodišče

Evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus je medtem napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve češkega ustavnega sodišča glede skladnosti pogodbe s češko ustavo, v četrtek pa je za podpis postavil še nov pogoj. Želi namreč dodati še končno opombo k pogodbi, vezano na Listino temeljnih pravic, vendar je švedsko predsedstvo Unije njegovo zahtevo že zavrnilo.

Po poročanju poljskih medijev želi Klaus dobiti zagotovila glede nepremičninskih zahtev sudetskih Nemcev. Dnevnik Rzeczpospolita je v petek tako poročal, da naj bi Klaus s končno opombo k Listini temeljnih pravic želel preprečiti morebitne ponovne zahteve po vrnitvi nepremičnin sudetskim Nemcem, ki so jih po drugi svetovni vojni izgnali iz tedanje Češkoslovaške in jih v skladu z Benešovimi dekreti razlastili.

"Imamo študije, iz katerih izhaja, da bi lahko znova prišlo do težav z zahtevami po vrnitvi nepremičnin. Ne moremo dopustiti, da bi sodniki iz Malte ali Španije, ki sedijo v Sodišču Evropskih skupnosti in ne poznajo zgodovine naše regije, odločali, ali imajo Nemci pravico do vrnitve premoženja," je časnik navajal neimenovani vir iz krogov blizu češkemu predsedniku.

Češka vlada se bo sicer v ponedeljek sestala na posebni seji, na kateri bo razpravljala, kaj storiti s Klausovimi novimi zahtevami, o katerih se ni posvetoval z vladnim kabinetom. Prav zaradi tega je že predmet kritik.

"Obžalujem, da se predsednik o svojih načrtih ni predhodno posvetoval z vlado," je že v petek zvečer poudaril Fischer. Po zagotovilih prvega moža češke tehnične vlade vse analize tudi kažejo, da glede vprašanja lastnine nekdanjih sudetskih Nemcev ni možnosti za scenarije, kot jih navaja Klaus.

Lizbonsko pogodbo, ki bo poenostavila delovanje razširjene Unije, morajo pred uveljavitvijo ratificirati vse članice Unije. Cilj sicer je, da bi pogodba začela veljati z letom 2010.