Kot je včeraj dejal ameriški predsednik Bush, naj bi bila od odstranitve iraške grožnje odvisna varnost Američanov, poleg tega pa bi to prispevalo k dolgoročni varnosti in stabilnosti regije ter vsega sveta, meni Bush. Ameriški predsednik ni dopustil nikakršnega dvoma v to, da bo Irak razorožen na miren ali nasilen način, Varnostni svet ZN pa je vnovič pozval, naj potrdi predlog druge iraške resolucije.
Bush: Iraška nafta bo last Iračanov
Irak rešen Sadama Huseina, pravi ameriški predsednik Bush, bo "dramatičen in navdihujoč primer za Bližnji vzhod". Ob tem pa je Izrael tudi pozval, naj ob izboljšanju varnosti preneha z gradnjo novih judovskih naselbin na palestinskih ozemljih. Zagotavljanje enotnosti in stabilnosti Iraka ne bo enostavna naloga, vendar to za Busha ni izgovor, da pusti na oblasti sedanji iraški režim. ZDA bodo zagotovile red in varnost, ozemeljsko celovitost Iraka ter ščitile naravne vire pred sabotažami.
Iraška nafta bo po Bushevih besedah izkoriščena v korist iraškega ljudstva. "V Iraku bomo ostali, dokler bo to potrebno, in niti dneva dlje," je še dodal Bush. Savdski zunanji minister Sau al-Fajsal je v odzivu na izjave ameriškega predsednika dejal, da iraško ljudstvo ne trpi zunanje uprave, ter da se vsak, ki tako misli, odkrito zavaja. Zanikal je tudi, da je Savdska Arabija ZDA že dovolila uporabo svojih oporišč.
Turki bodo glasovali šele v soboto
Turški obrambni minister Vecdi Gonul je medtem sporočil, da so z ameriškimi oblastmi dosegli soglasje glede vojaškega sodelovanja, ki se nanaša predvsem na odprtje turških vojaških baz v primeru ameriškega napada na Irak. Turški parlament se je odločil, da bo o namestitivi 62 tisoč ameriških vojakov odločal v soboto. Turčija je tudi pozvala vse v Iraku živeče turške državljane, naj zapustijo Irak. Ankara je že v sredo odpoklicala svojega veleposlanika iz Bagdada, zaprli pa so tudi edini mejni prehod med Turčijo in Irakom.
Medtem so nizozemski vojaki v okviru priprav za zaščito Turčije začeli premeščati rakete vrste Patriot nedaleč od turško-iraške meje. Nizozemski poveljnik Eric Abma je prepričan, da bi z omenjenimi raketami lahko Turčijo obranili pred iraškimi raketami vrste scud.
ZDA zavračajo kanadsko posredništvo
Washington je ponudbo Kanade, da bi bila posrednica v primeru iraške krize, zavrnila kot nepotrebno zavlačevanje. Kompromisni načrt za rešitev iraškega vprašanja, ki ga je Kanada predstavnikom Varnostnega sveta ZN predložila v torek, daje Iraku čas do 28. marca, da izpolni zahteve po razorožitvi, sicer se bo moral soočiti z morebitno vojno.
Ruski predsednik Vladimir Putin je po sinočnjem srečanju z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem izrazil prepričanje, da je resolucija, ki bi odprla pot za napad na Irak, nesprejemljiva, in zatrdil, da rusko stališče ostaja nespremenjeno. Nemški zunanji minister Joschka Fischer pa je na sredini okrogli mizi v Berlinu ocenil, da Irak ne predstavlja grožnje, dokler so v državi inšpektorji ZN.
Iraški predsednik Sadam Husein je medtem včeraj pozval Iračane, naj na vrtovih izkopljejo strelske jarke, da bi se zaščitili pred morebitnim ameriškim napadom. Neimenovani predstavnik Pentagona pa je zatrdil, da Irak kopiči vojaške enote in orožje okoli prestolnice Bagdad, in jih namešča v civilne objekte. Kot je dodal, je iraški režim orožje v civilne objekte začel premeščati že pred letom dni, vendar so se tovrstne dejavnosti v zadnjem času okrepile.
Inšpektorji nadaljujejo z delom
Inšpektorji za razorožitev Iraka so preiskali šest sumljivih objektov. Ekipa strokovnjakov za biološko orožje je že četrtič zapored obiskala predelovalnico odpadnih snovi El Asisija kakih 100 kilometrov južno od Bagdada. Po navedbah Iraka naj bi tam leta 1991 uničili 157 letalskih izstrelkov vrste B-400, napolnjenih z antraksom, botulinom in aflatoksinom. Inšpektorji so med drugim obiskali zasebno tovarno za načrtovanje raket ter nekdanjo tovarno kemičnega orožja v Samari 100 kilometrov severozahodno od Bagdada.
