Bushev labodji spev

Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek opravil najverjetneje svoj zadnji govor o položaju v državi preden se mu januarja 2009 izteče mandat, čeprav ima formalno možnost nastopiti še enkrat, tik preden zapusti Belo hišo.

Že videno, že slišano

Pomembnost govora so močno zmanjšali predvolilna tekma za njegovega naslednika, močna opozicija, ki ima v ameriškem kongresu večino, ter najnižja priljubljenost Busha doslej, saj ga podpira le še slaba tretjina Američanov. Ameriški predsednik je govor začel s priznanjem, da je gospodarstvo v težavah in nadaljeval z naštevanjem nedokončanega v zadnjih sedmih letih. Demokratski senatorji so ga kritizirali, da ni ponudil kaj dosti novih rešitev.

Iz krize z nižanjem davkov

George Bush je izrazil prepričanje, da gospodarska kriza ne bo trajala, če politiki ne bodo višali davkov. Poudaril je rast zaposlovanja v zadnjih 52 mesecih, ki pa se je sedaj, kot tudi gospodarska rast, upočasnila. Demokratske senatorje je pozval, naj hitro potrdijo dogovor o davčnih vračilih, ki jih demokratski senatorji želijo razširiti tudi na povečanje pomoči brezposelnim in upokojencem, kar pa je za Busha nesprejemljivo. Kongres je pozval tudi, naj podaljšajo njegove davčne olajšave, ki jim rok trajanja poteče leta 2010.

Ameriški predsednik je napovedal uravnoteženje proračuna do leta 2012. Hkrati se je zavzel za zmanjšanje odvisnosti od tuje nafte z večjo porabo jedrske energije in premoga ter pozval k mednarodnemu sporazumu proti podnebnim spremembam, ki bo vključeval vse velike onesnaževalce. Od kongresa je zahteval zakon proti kloniranju ljudi in več vlaganja v znanost, predlagal pa je tudi davčne olajšave za zdravstveno zavarovanje.

V Iraku zmagovito?

Na zunanjepolitičnem področju je precej časa namenil opisovanju napredka v Iraku po odločitvi o napotitvi dodatnih 30.000 ameriških vojakov. To naj bi bilo tako uspešno, da bodo letos lahko zmanjšali vojaško prisotnost za 20.000 vojakov. Kongres in svojega naslednika je posvaril, da je potrebno v Iraku obdržati vojaško prisotnost ZDA, v nasprotnem primeru bo zmagala teroristična mreža Al Kaida. Kongres je še pozval, naj nujno sprejme nov zakon o prisluškovanju teroristom.

Glede Afganistana je pohvalil sodelovanje zveze Nato in napovedal napotitev 3200 dodatnih ameriških marincev. Severne Koreje tokrat ni omenjal, Teheranu pa je sporočil, da bodo ZDA branile svoje vitalne interese v Perzijskem zalivu. Iransko vlado je pozval, naj razkrije vse svoje jedrske dejavnosti in načrte ter z njimi tudi prekine. Obljubil je, da si bo še naprej prizadeval za mir med Izraelci in Palestinci in da bodo ZDA še naprej pomagale revnim državam v boju proti lakoti in nalezljivim boleznim.