Ameriškega predsednika Georgea Busha je na ulicah Rige pričakalo na stotine ljudi. Latvijska policija je aretirala okoli 30 proruskih demonstrantov, ki so ob obisku ameriškega predsednika metali dimne bombe. Policija je sicer demonstrantom, ki sami sebe imenujejo nacionalni boljševiki, preprečila dostop do varnostnega območja v središču Rige, ki je bilo zaradi obiska ameriškega predsednika zaprto in so vanj smele le osebe s posebnimi dovoljeni.
Demonstrante, ki so po navedbah policije skušali preskočiti zaščitne ograje, so zajele posebne enote policije. S seboj so imeli tudi plakate, na katerih so Busha imenovali za terorista. Po navedbah policije je šlo povečini za pripadnike ruske manjšine v Latviji.
Ameriški predsednik je kljub ostremu nasprotovanju Rusije obiskal Latvijo, kjer se je srečal z voditelji baltskih držav. V govoru v latvijski prestolnici je Bush dejal, da konec druge svetovne vojne za vzhodni del Evrope ni pomenil tudi konca zatiranja. "Sovjetska prevlada nad srednjo in vzhodno Evropo po koncu druge svetovne vojne bo ostala v spominu kot ena največjih zgodovinskih napak," je dejal ameriški predsednik in priznal, da so ZDA odigrale pomembno vlogo pri povojni razdelitvi stare celine. Bush je obljubil, da bodo ZDA v prihodnje pomagale ščititi baltske države.
Kot je še povedal, je namen njegove turneje po Evropi pokloniti se tistim, ki so se pred 60 leti žrtvovali za osvoboditev Evrope izpod nacističnega jarma. Po ogledu latvijske prestolnice je Bush položil rože pred spomenik latvijski neodvisnosti.
Proti Bushu tudi na Nizozemskem
Ameriški predsednik George Bush je pozno zvečer prispel v Maastricht na jugu Nizozemske, kjer se bo v nedeljo na ameriškem vojaškem pokopališču v bližnjem Margratenu udeležil spominske slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi.
Busha je sprejel nizozemski zunanji minister Ben Bot, sprejemu pa je prisostvoval tudi ameriški veleposlanik na Nizozemskem Clifford Sobel. Na letališču v Maastrichtu ga je pričakalo tudi okoli sto demonstrantov, ki so protestirali proti politiki ameriškega predsednika.
V Maastrichtu in Amsterdamu je že pred prihodom proti Bushevemu obisku na Nizozemskem demonstriralo več tisoč ljudi. V Amsterdamu, kjer se je po podatkih policije zbralo tisoč ljudi, organizatorji so sicer govorili o med 2000 in 3000 udeleženci, so demonstranti nosili napise: "Bush, mednarodni terorist", "Bush, sovražnik okolja" in "Nismo zavezniki".
Na ameriškem pokopališču v Margratenu, ki ga bo v nedeljo obiskal ameriški predsednik, je pokopanih več kot 8000 ameriških vojakov, padlih med napredovanjem zavezniških sil proti Nemčiji ob koncu druge svetovne vojne.
Rusija naj se opraviči
Litva, Latvija in Estonija 9. maja 1945 ne praznujejo kot dneva osvoboditve, saj trdijo, da so to dočakale šele leta 1991 po pol stoletja sovjetske okupacije. Od Rusije kot naslednice nekdanje skupne države zato zahtevajo opravičilo, medtem ko iz Kremlja odgovarjajo, da želijo baltske države le prikriti svoje sodelovanje z nacizmom.
"Rusija bo veliko pridobila, če bo izrazila svoje resnično obžalovanje zločinov, storjenih v času sovjetskega režima," je za časnik Washington Post zapisala latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga. "Dokler tega ne bo storila, jo bodo preganjali duhovi preteklosti, njeni odnosi s sosednjimi državami pa bodo v najboljšem primeru neugodni," je še dodala.
Ruski predsednik Vladimir Putin trdi, da so sovjetske oblasti že leta 1989 objavile resolucijo, v kateri so obsodile nemško-sovjetski pakt, s katerim sta si državi pred drugo svetovno vojno razdelili strateška področja. Po njegovem podpisu je takratna ZSSR zasedla baltske države. "Ponavljam: opravičili smo se že. Ali moramo to ponavljati vsak dan, vsako leto?" je dejal Putin.
Latvijski predstavniki na proslavi
Latvijska predsednica se je sicer po dolgih razparavah o tem, ali naj baltske države pošljejo svoje predstavnike na praznovanje dneva zmage v Moskvo, odločila, da se bo dogodka udeležila. Razložila je, da bi morali zmago nad nacizmom "razumeti kot zmago demokratičnih vrednot nad totalitarizmom in tiranijo". Predsedniki Litve in Estonije bodo proslavo bojkotirali, tako pa so se odločili tudi v Gruziji, ki jo bo Bush obiskal nalsednjo.
Bushev obisk v Rigi pred praznovanjem dneva zmage in v Tbilisiju tik zatem si zato v Rusiji razlagajo kot poskus provokacije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je svoji ameriški kolegici Condoleezzi Rice že poslal ostro protestno pismo, ta pa mu je odgovorila, da ima ameriški predsednik pravico obiskati katero koli državo si izbere. Ameriški časnik New York Times, ki poroča o dopisovanju med vodjema ameriške in iraške diplomacije, navaja tudi besede enega od ameriških zunanjepolitičnih analitikov, ki pravi, da si bo Bush zaslužil naslov Hudinija, če mu bo uspelo brez večjih prask izvesti tovrstno žongliranje.
