Ameriški predsednik Bush je določil, da ameriški kubanski emigranti lahko domov potujejo le enkrat na tri leta, tam lahko ostanejo največ 14 dni in porabijo največ 50 dolarjev na dan. S temi določili v veljavo stopajo nove omejitve administracije predsednika Georgea Busha, s katerimi želi Washington pospešiti padec komunističnega režima Fidela Castra na Kubi. Bush seveda tudi letos računa na trdno volilno podporo kubanske emigrantske skupnosti. Z novimi ameriškimi določili naj bi Bush izstradal Castrovo državno blagajno, ki se deloma napaja iz denarja ameriške kubanske emigracije, vendar so praktične posledice tega ukrepa lahko katastrofalne s človeškega vidika.
Je Busheva politika res primerna za nabiranje glasov?
Busheva politika razdira družinske vezi, povzroča bolečine pri ljudeh, ki morda več ne bodo nikoli v življenju videli ostarelih staršev ali sorodnikov, vsaj do Castrove smrti ne. Čeprav okoreli Castrovi nasprotniki v vrstah administracije pozdravljajo ukrepe, pa bodo ameriški Kubanci, ki so v torek skušali izkoristiti še zadnjo priložnost za obisk sorodnikov, dobro premislili, komu bodo 2. novembra na predsedniških volitvah oddali svoj glas.
Ameriška "demokratična" prepoved dodatnih letal na Kubo
Ameriška administracija se je skušala deloma usmiliti ljudi in je dovolila tistim, ki bi do torka odpotovali na Kubo, da ostanejo tam do 1. avgusta. Na stotine ljudi je priložnost želelo izkoristiti, vendar je večina doživela krepko razočaranje. Letalske družbe so zaradi povečanega zanimanja hotele dodati več čarterskih poletov na Kubo, vendar je iz State Departmenta prišla izrecna prepoved. Poleg tega je v torek proti Kubi iz Miamija poletelo 16 letal, od katerih jih je bilo 11 praznih, ker jim State Department ni izdal dovoljenja za prevoz ljudi na Kubo.
Administracija se je namreč za usmiljenje odločila le zato, da pomaga tistim, ki so že na Kubi, da se brez težav vrnejo v ZDA, ne pa da povečajo promet proti Kubi. Na letališču v Miamiju je tako ostalo okrog 200 nesrečnežev. Kubanski Američani so doslej lahko potovali domov enkrat na leto brez omejenega bivanja, na dan pa so lahko porabili do 167 dolarjev.
Kuba je trn v peti Washingtona od leta 1959, ko je oblast na otoku prevzel Fidel Castro in skušal državo potegniti iz revščine. Zaradi ameriškega spotikanja se je bil Castro na višku hladne vojne prisiljen obrniti po pomoč k edinemu možnemu zavezniku Sovjetski zvezi, kar mu je Washington zameril do smrti.
