"Ciljev ZDA ni mogoče postavljati pod vprašaj. Če nas bo iraški režim še naprej izzival, mora svet ravnati odločno in Irak poklicati na odgovornost," je v svojem govoru poudaril ameriški predsednik. Bush je obenem Iraku očital, da je prelomil vrsto obljub. Iraškega predsednika Sadama Huseina je obtožil, da ima še vedno "apetit" po orožju za množično uničevanje, saj je prelomil obljubo, da se bo njegova država razorožila. "Ostaja nam le en zaključek: režim Sadama Huseina predstavlja resno in naraščajočo nevarnost. To pa predstavlja tveganje, na katerega ne smemo pristati," je poudaril Bush. Irak se mora "takoj in brezpogojno" odpovedati orožju za množično uničevanje in uničiti tisto, ki ga ima, če želi pokazati, da si želi miru.
Ameriški predsednik je še izrazil prepričanje, da Irak kopiči kemično in biološko orožje, in menil, da bi lahko imel Bagdad v letu dni atomsko bombo, če bi mu uspelo pridobiti potrebne snovi. Poleg razorožitve je Bush od Bagdada - če ta želi dokazati, da si želi miru - tudi zahteval, naj takoj preneha podpirati teroriste in si začne prizadevati za njihovo zadušitev. Po Bushevih besedah namreč Irak "ščiti in podpira teroristične organizacije".
Bush je tudi zahteval, naj Sadam Husein preneha zatirati iraško civilno prebivalstvo, predvsem pa etnične manjšine in verske skupine. Iraški voditelj mora tudi rešiti vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta od iraške invazije na Kuvajt v letih 1990/91, predvsem vprašanja odškodnin in pogrešanih oseb, je dejal ameriški predsednik. Zahteval pa je tudi končanje nelegalnega trgovanja z nafto. Če bodo izpolnjeni vsi ti pogoji, bodo ZN lahko Iraku pomagali pri vzpostavitvi nove vlade, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic, gospodarski svobodi in volitvah pod nadzorom mednarodnih opazovalcev. Irak bo lahko svoja stališča v Generalni skupščini predstavil šele čez teden dni. Govor iraškega zunanjega ministra Nadžija Sabrija je namreč načrtovan za 19. september.
V svojem govoru se je Bush zavzel tudi za samostojno palestinsko državo in napovedal ponoven pristop ZDA k Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo, iz katere je Washington izstopil leta 1984.
Iraški veleposlanik: Bushev govor je izmišljotina
Iraški veleposlanik v ZN Mohamed al Ddouri je o Bushevem govoru dejal, da je to "najdaljši seznam izmišljotin". Po njegovih besedah je Bush z njim poskušal odvrniti pozornost od izraelsko-palestinske krize. Kot je zatrdil, ne obstajajo nikakršni dokazi, da je Irak res vpleten v terorizem.
Al Douri je še dejal, da se bo Irak v primeru ameriškega napada nanj odločno branil. Obenem je zatrdil, da je Irak že dalj časa pripravljen ponovno sprejeti inšpektorje ZN za nadzor orožja. Vse podrobnosti o sprejemu inšpektorjev se lahko razjasnijo v okviru Varnostnega sveta ZN, ne pa z ZDA. Nadaljnji odzivi Iraka pa bodo znani po iraškem govoru pred Generalno skupščino ZN ob koncu tedna, je dejal Al Douri.
Iraški minister za nafto Amer Mohamed Rašid pa je ZDA obtožil, da želijo nadzorovati nafto po svetu in s tem nadzorovati svet. "Strateški cilj ZDA je razširiti ameriško hegemonijo nad svetovnimi naravnimi bogastvi, prepričane pa so tudi, da lahko z vojaško in gospodarsko silo nadzirajo nafto po svetu," je za iraško televizijo Al-Irak dejal Rašid in pri tem ocenil, da cel svet začenja imeti dovolj agresivne ameriške politike.
Annan svari pred enostransko akcijo
"Vsaka vlada mora se mora podrediti zakonu" je v nagovoru zbranim državnikom ob otvoritvi splošne razprave 57. zasedanja Generalne skupščine poudaril generalni sekretar ZN Kofi Annan. Annan je zavrnil vsakršno vojaško posredovanje brez privolitve Varnostnega sveta ZN. Četudi ima vsaka država pravico do samoobrambe, pa lahko uporabo sile izven tega okvira dopuščajo le ZN, je med drugim dejal Annan. Obstoj učinkovitega sistema za mednarodno varnost je odvisen od Varnostnega sveta ZN in s tem od njegove politične volje, da preide k dejanjem, tudi ko gre za najtežja vprašanja in ko se zdi, da je soglasje skoraj nemogoče doseči, je opozoril Annan.
Prizadevanja, da se Irak pripravi do spoštovanja resolucij Varnostnega sveta, ne smejo popustiti, je poudaril Annan in pozval vse, ki imajo vpliv na iraško vodstvo, naj mu pojasnijo, kako pomembno je, da v državo ponovno spusti inšpektorje ZN za nadzor orožja. To je neobhoden prvi korak, ki bi lahko svetu dokazal, da je Irak resnično uničil vso orožje za množično uničevanje in da bodo lahko končno odpravljene gospodarske sankcije, ki iraškemu prebivalstvo otežujejo življenje, je še dejal Annan.
ZDA pripravila seznam iraških kršitev
Bela hiša je danes objavila 22 strani obsegajoč dokument o iraških kršitvah 16 resolucij Varnostnega sveta ZN. V njem obtožuje Sadama Huseina, da skuša razvijati orožje za množično uničevanje. Dokument naj bi podprl zahtevo ameriškega predsednika, naj ta mednarodna organizacija podpre odločne ukrepe proti iraškemu režimu Sadama Huseina.
Irak je medtem ponovil svojo trdno odločenost, da se upre vsakemu vojaškemu posegu. Iraški zunanji minister Nadži Sabri je izjavil, da bodo njegovi rojaki uporabili vsa razpoložljiva sredstva, če bo potrebno tudi "kuhinjske nože, palice in kamne", da bi preprečili ameriško invazijo.
ZDA so medtem Izrael pozvale, naj se ne vmešava v morebitno operacijo proti Iraku. Kot je dejal načelnik izraelske vojske, bo Izrael odgovoril na iraški napad, ki bi lahko sledil ameriškemu posegu proti Bagdadu.
Powell pozval k skupnemu boju proti terorizmu
Po včerajšnji slovesnosti pred palačo ZN je Varnostni svet sklical odprto zasedanje in v predsedniški izjavi opozoril, da so se vse članice ZN dolžne pridružiti mednarodnemu boju proti terorizmu. Ameriški državni sekretar Colin Powell je na seji VS dejal, da so vse države na svetu v enakem položaju glede terorizma, in da se je treba pridružiti skupnemu boju. Po njegovih zagotovilih boj proti terorizmu deluje, saj se zaradi mednarodnih prizadevanj vsak dan po svetu zapre kakšen terorist ali se razbijejo njihove celice oziroma se jim skazijo načrti za nove napade.
Britanska vlada bo 24. septembra objavila podrobno poročilo o grožnji, ki jo po njenem mnenju predstavlja Irak, so sporočili z Downing Streeta. Dokument bodo objavili na isti dan, ko se bodo britanski poslanci spodnjega doma parlamenta sešli na izredni seji, na kateri bodo razpravljali o krizi glede Iraka in morebitnem britanskem sodelovanju v vojaški operaciji proti tej državi, poslancem pa bo predvidoma spregovoril tudi premier Tony Blair.
Rasmussen: Za začetek ameriškega napada na Irak nova resolucija VS ZN ni nujna
Danski premier Anders Fogh Rasmussen, katerega država predseduje Evropski uniji, je pred uradnim govorom ob začetku 57. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku povedal, da ni nujno, da Varnostni svet ZN za začetek ameriškega napada na Irak sprejeme posebno resolucij.
Rasmussen je še dodal, da bi bilo vseeno koristno, če bi ameriški poseg temeljil na novi resoluciji. "Sadam Husein je prekršil že nekaj resolucij ZN in to mora imeti posledice," je poudaril danski premier ter dodal, da neupoštevanje resolucij VS s strani Bagdada spodkopava vpliv ZN. Danski premier je zato mnenja, da morebitna operacija proti Iraku mora imeti mandat ZN, vendar pa bi za to lahko zadostovale tudi že obstoječe resolucije, saj je Sadam Husein inšpektorjem ZN za orožje zavrnil vstop v državo.
Po njegovih besedah bi mednarodna skupnost morala vztrajati pri pritiskih na iraški režim, s čimer bi Bagdad prisilila, da bi ta izpolnil mednarodne zahteve. Glede dokazov o obstoju orožja za množično uničevanje, s čimer napad na Irak utemeljujejo ZDA in Velika Britanija, pa Rasmussen meni, da bi bilo dobro, če bi državi dokaze tudi javno objavili.
