Od 90 vprašanih zapornikov jih je 72 dejalo, da so jih mučili, je v poročilu, ki so ga objavili danes v Bagdadu, zapisala ameriška organizacija za človekove pravice Human Rights Watch. "Iraška vlada ne drži svoje obljube, da bo spoštovala temeljne človekove pravice," je izjavila direktorica oddelka Human Rights Watch za Bližnji vzhod Sarah Whitson.
Po navedbah omenjene organizacije so nekdanji zaporniki povedali, da so jih pretepali, hodili po njih, nekateri so bili izpostavljeni elektrošokom na ušesnih mečicah ali spolovilih, nekaterim naj bi za hrbtom zavezali roke in jih obešali za zapestje. Ponekod so policisti tudi zahtevali podkupnino, da bi izpustili zapornike, opozarja Human Rights Watch, ki je zapornike v iraških zaporih spraševal med julijem in oktobrom lani.
Nekatere med njimi so zaprli zaradi napadov ali suma terorizma, nekatere zaradi drugih kazenskih prestopkov, kot je trgovina z mamili. Policijski svetovalci, predvsem iz ZDA, so si "zatiskali oči pred temi zlorabami", je v poročilu še zapisal Human Rights Watch in pozval iraško vlado, naj preveri obtožbe, odgovorne pokliče na zagovor, neodvisnim organizacijam za človekove pravice pa dovoli dostop do zapornikov.
Objavili imena kandidatov
Iraška volilna komisija je objavila imena skoraj 7700 kandidatov na parlamentarnih volitvah, ki bodo 30. januarja. Komisija je objavila imena kandidatov s skupno 110 volilnih list, ki jih iz varnostnih razlogov doslej ni objavila.
Volilna komisija je prav tako podaljšala registracijo opazovalcev, ki jih bo več kot 25.000, od tega 128 predstavnikov organizacij iz tujine. Zaradi varnostnih razlogov še ni znano, kjer bo večina od kakih 5000 volišč, v primeru groženj pa bi njihovo lokacijo lahko spremenili tudi v zadnjem trenutku.
Številni napadi na iraška volišča
Severno od Bagdada so iraški uporniki pet dni pred nedeljskimi splošnimi volitvami v državi minulo noč in davi napadli deset volišč. O obstreljevanju in eksplozijah stavb, kjer naj bi iraški volivci v nedeljo oddali svoj glas, so poročali iz mest Tikrit, Tuz, Bajdži, Samara, Išaki in Al Dudžajl. Odgovornost za napade je po navedbah policije prevzela skupina jordanskega skrajneža Abuja Musaba Al Zarkavija, ki je že pred časom napovedala "vojno volitvam".
Za volitve se je registrirala manj kot četrtina Iračanov v tujini
Danes se sicer izteka rok za registracijo v tujini živečih Iračanov za iraške volitve 30. januarja, do ponedeljka pa se jih je registrirala manj kot četrtina. Podatki za prvih osem dni registracije so namreč pokazali, da se je v volilne imenike vpisalo samo 225.000 Iračanov od kakih 1,2 milijona, kolikor jih živi v tujini, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM).
Kljub temu je bil tiskovni predstavnik IOM Jean-Philippe Chauzy optimističen, saj je menil, da se bodo Iračani zadnji dan vpisa odzvali v večjem številu. Vpis naj bi se končal v nedeljo, vendar ga je IOM zaradi slabega odziva v prvih petih dneh registracije podaljšala do danes.
Bush za Irak in Afganistan potrebuje dodatnih 80 milijard dolarjev
Ameriški predsednik George Bush naj bi ameriški kongres zaprosil za dodatnih 80 milijard dolarjev za vojaške operacije v Iraku in Afganistanu. Po pisanju ameriškega časnika Washington Post, naj bi Bush še danes kongresu posredoval ustrezno zahtevo. Denar za Irak naj bi bil namenjen predvsem za vojsko, del sredstev pa tudi za izgradnjo ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, sredstva za Afganistan pa naj bi bila med drugim namenjena kot pomoč tamkajšnjim oblastem v boju proti trgovini z mamili.
Washington Post tudi razkriva, da namerava ameriška vojska število svojih pripadnikov v Iraku, kjer jih je trenutno 120.000, ohraniti še prihodnji dve leti. Kot je v ponedeljek razkril generalpolkovnik James J. Lovelace, je najbolj verjetno, da naj bi do manjših sprememb v zvezi s tem prišlo v letu 2006.
Nove smrtne žrtve v Iraku
Odgovornost za današnji umor iraškega sodnika Kaisa Hašima Šamerija je na spletni strani prevzela skrajna iraška skupina Ansar al Suna. Napad se je zgodil, ko se je Šameri, generalni sekretar sveta sodnikov na iraškem pravosodnem ministrstvu, peljal na delo. Napadalci so streljali na njegov avtomobil, pri tem pa ranili njegovega voznika. Po navedbah upornikov je bil v napadu ubit tudi sodnikov sin, kar pa je policija zanikala.
"Levi monoteizma in varuhi resnice so davi nastavili past enemu glavnih predstavnikov krivovercev in odpadnikov v novi iraški vladi: glavnemu sodniku. Mudžahidi so izvršili božjo kazen in tega odpadnika zasuli s točo krogel," piše v sporočilu skupine Ansar al Suna.
V prometni nesreči na severu Bagdada je umrlo pet ameriških vojakov. Dva vojaka sta ranjena, eden je v kritičnem stanju. Nesreča se je zgodila v ponedeljek zvečer blizu mesta Khan Bani Saad, več podatkov pa še ni znanih. Ameriška vojska pa je potrdila, da je v ponedeljek v eksploziji mine v Bagdadu umrl še en ameriški vojak.
Odkar so marca leta 2003 ZDA napadle Irak, je tam umrlo najmanj 1078 ameriških vojakov in osebja obrambnega ministrstva. Smrtnih žrtev, vključno s tistimi, ki niso umrli v bojih, se je tako povzpelo na 1370.
