Ameriški predsednik George Bush je v četrtek v New Yorku sprejel nominacijo svoje stranke in obljubil neutrudno nadaljevanje boja za širjenje svobode po svetu, nakar so se iz stropa vsuli tradicionalni baloni, množica v dvorani pa je začela z rajanjem. Bush se je uvodoma na kratko dotaknil svojega domačega političnega programa za naslednja štiri leta, pri čemer ni presenetil, saj je zagovarjal znižanje davkov in nekaj drugih reform, s katerimi se je ubadal tudi v sedanjem mandatu. Največ navdušenja pa je požel z napadi na svojega demokratskega nasprotnika Johna Kerryja in z izrazi neomajnosti glede vojne proti terorizmu.
Američanom obljubil Ameriko
Zatrdil je, da so davčne olajšave pomagale h gospodarski rasti ter sprostitvi energije in inovativnosti Američanov, v nasprotju z uradno statistiko pa je dejal, da zaposlovanje raste. Obljubil je poenostavitev davčne zakonodaje, boj proti nepotrebnim tožbam proti zdravnikom in na splošno, vztrajanje pri šolski reformi in oblikovanju lastniške družbe, v kateri bodo ljudje lahko del svojih prihrankov za pokojnino vlagali na borzo namesto v državni sklad socialne varnosti.
Varovanje tradicionalnih družinskih vrednot bo prednostna naloga, zato Bush podpira ustavni amandma o prepovedi homoseksualnih porok ter obljublja, da bo imenoval sodnike, ki ne bodo določali zakonov, ampak jih le razlagali. Zavzel se je za zaščito zarodkov oziroma nerojenih otrok, nato pa napadel Kerryja, ki je menda proti vsemu, kar je naštel. "Moram biti pošten, Kerry ni proti vsemu. Zagovarja namreč širitev vlade namesto priložnosti za ljudi. Obljublja višje davke, kar je za politika obljuba, ki je ni težko izpolniti, vendar je to politika preteklosti, ne pa prihodnosti," je dejal Bush.
Bush bo nadaljeval s širjenjem svobode
Najdaljši del govora je bil namenjen temi, kjer uživa največ zaupanja pri volivcih - vojni proti terorizmu. Bush ni pozabil spomniti, da je bil v New Yorku tri dni po napadih 11. septembra 2001, in zatrdil, da ne bo nikoli odnehal, ker se proti terorizmu borijo zato, ker se morajo, in v tujini zato, da se jim ne bo potrebno boriti doma. Opisal je uspehe v Afganistanu in Iraku, kjer nastajata demokracija in svoboda za 50 milijonov ljudi. Kerryja je napadel, da zaničuje zavezniške države, ki jih je deloma tudi naštel, med njimi Italijo, Japonsko, Poljsko, Avstralijo in Veliko Britanijo, in dejal, da si zaslužijo vse spoštovanje ter da jim Amerika tega ne bo nikoli pozabila.
Bush priznal svoje napake
Razliko med sabo in Kerryjem je izpostavil s priznanjem, da se morda Američani z njim vedno ne strinjajo, vendar vsaj vedo, pri čem so. "Imam nekaj napak. Ljudje morajo včasih popravljati mojo angleščino in vedel sem, da sem v težavah, ko jo je začel popravljati Arnold Schwarzenegger. Nekatere moti moj način hoje. Včasih sem preveč odkrit. Naučil sem se, da bodo ljudje takoj opazili tvoje napake," je bil skromen Bush, ki je v nadaljevanju prepričeval Američane, da odločitev za vojno v Iraku ni bila lahka, čeprav je bila pravilna. Govor je sklenil z velikimi besedami o New Yorku, kjer so padale zgradbe in se je rodila nacija, ki lahko doseže vse, kar si zastavi. Bush je napovedal, da prihaja stoletje svobode po svetu, ki bo varnejši, Amerika pa bolj polna upanja, o čemer Bush ne dvomi.
Busha je s svojim govorom predstavil newyorški guverner George Pataki, ki prav tako velja za enega zmernejših republikancev glede socialne politike in bi mu na jugu danes rekli demokrat. "Zahvaljujem se vsemogočnemu, da smo imeli 11. septembra 2001 Busha za predsednika," je dejal Pataki in hitro zatrdil, da je bil Bush na čelu ZDA šele osem mesecev, kar naj bi pomenilo, da ni mogel popraviti tistega, kar mu je zakuhal predhodnik demokrat Bill Clinton. Kerryja je skušal zvito napasti z izkoriščanjem newyorških gasilcev in policistov, glede Busha pa je dejal, da so se teroristi ušteli, ker niso računali, da bo imela Amerika takšnega predsednika.
Za neodločene volivce pa je bil veliko bolj kot Pataki prepričljiv upokojeni general Tommy Franks, zmagovalec vojne proti Afganistanu in Iraku, ki se doslej še ni mešal v politiko. Franks je povedal, da je bil ob Bushu v težkih in negotovih časih, in videl, da je "on prava stvar". Teroristi so menda pobijali Američane zadnjih 20 let, Franks pa je ponosen, da se jim je Bush odločil zoperstaviti. Po 11. septembru 2001 bi to storil vsak predsednik ZDA, vendar pa je Franks prepričan, da ima prav Bush pogum in doslednost, ki sta potrebna za vodenje Amerike v boju proti terorizmu.
