Ameriški predsednik v odhajanju George Bush je danes nenapovedano obiskal Bagdad in se poslovil od države, ki jo je s svojo politiko ''preventivnega napada'' pripeljal v popoln kaos. Avantura v Iraku, zaradi katere je Bush postal najmanj priljubljen ameriški predsednik, ni le stala republikancev predsedniškega mesta, Združene države in njene prebivalce je stala skoraj celotnega ugleda v svetu.
Bush se je ta konec tedna izmuznil iz Bele hiše, kamor se bo kmalu vselil novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama z družino, in odšel na poslovilni obisk v Irak. V Bagdadu naj bi se že srečal z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem, čaka pa ga še srečanje s premierjem Nurijem al Malikijem. Nagovoril bo tudi ameriške vojake. ''Bush je prišel na srečanje z iraškimi voditelji, se zahvalit ameriškim vojakom in proslavit nov varnostni sporazum,'' so sporočili iz Bele hiše.
Bush je ob predvidoma zadnjem obisku Iraka pred iztekom mandata dejal, da je bila vojna v Iraku težka, a nujna. "Delo ni bilo lahko, vendar je bilo nujno za ameriško varnost, iraško upanje in svetovni mir," je povedal in izrazil hvaležnost, da se je lahko vrnil v Irak še pred iztekom mandata.
"Te može poznam že dolgo in jih občudujem zaradi njihovega poguma in njihove odločenosti, da jim bo uspelo," je rekel o Talabaniju in njegovih podpredsednikih. Iraški predsednik pa je Busha označil kot "našega velikega prijatelja", ki "je pomagal osvoboditi" Irak. "Zaradi njega in njegovega pogumnega vodenja smo tu," je dodal Talabani.
Na novinarski konferenci Busha in al Malikija pa je prišlo do incidenta. Ko sta si sogovornika segla v roke, je eden od iraških novinarjev v v Busha vrgel čevlje in v arabščini zavpil ''pes''. Moški je ameriškega predsednika zgrešil, varnostniki pa so brcajočega in glasnega novinarja takoj odvlekli iz dvorane.
Bush se ni ustrašil, ampak se je celo pošalil, da je šlo za velike čevlje. Zatem je nadaljeval novinarsko konferenco, kot da se ni nič zgodilo. Med drugim je poudaril, da vojne še ni konec.
Gre za četrti Bushev obisk v Iraku po ameriški invaziji na to državo leta 2003, glavni razlog za obisk pa naj bi bila odobritev novega sporazuma med državama, ki omogoča umik ameriških sil do konca leta 2011. Z obiskom naj bi Bush pokazal, da se varnostne razmere v Iraku izboljšujejo, vendar pa je ta obisk predvsem opomnik, kakšno težo ima iraška vojna v zapuščini republikanskega predsednika.
Čeprav naj bi s svojim obiskom pokazal na izboljšanje varnosti v Iraku, pa se Bush ne bo ravno prosto sprehajal po Bagdadu. Po poročanju tujih medijev naj bi se močno zavarovan gibal zgolj po najbolj utrjenih območjih, kot je Zelena cona, in zgolj na območju Bagdada.
Bush bo danes še spregovoril nekaterim od približno 140.000 ameriških vojakov, ki so v Iraku še skoraj šest let po invaziji. V tem času je ameriška vojska izgubila več kot 4200 pripadnikov, žrtev na iraški strani, večinoma med civilisti, pa je neprimerljivo več. Tako je po zadnjih podatkih organizacije Iraq Bodycount, ki spremlja število mrtvih v iraški vojni, življenje izgubilo od 90.000 do 98.000 civilistov.
Čeprav je že nekaj časa v središču pozornosti ameriške javnosti gospodarska recesija in ne več vojna v Iraku, pa javnomnenjske raziskave kažejo, da še vedno večina ljudi meni, da je bila to velika napaka. Tik pred odhodom s položaja Bush vztraja pri stališču, da je bilo strmoglavljenje iraškega diktatorja Sadama Huseina dobra in pravilna stvar. Je pa obžaloval slabe obveščevalne podatke, po katerih naj bi imel Irak orožje za množično uničevanje. Tovrstnega orožja v Iraku niso našli.
Sedaj bo moral Obama, ki vojni v Iraku že dolgo nasprotuje, pripraviti strategijo umika ameriških sil iz te države. V svoji predvolilni kampanji se je zavezal, da bodo ameriške vojaške sile Irak zapustile v 16 mesecih, to obljubo pa bo moral sedaj uskladiti z načrtom v zadnjem varnostnem dogovoru.
Nov sporazum o statusu sil (Sofa) bo omogočil ameriškim vojakom, da v Iraku ostanejo še tri leta po tem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov, zapustili pa naj bi ga do konca leta 2011, in sicer v dveh etapah. Sporazum so v iraškem parlamentu potrdili konec novembra, o njem pa naj bi preko referenduma odločali tudi iraški volivci. Referendum naj bi predvidoma izvedli pred koncem julija prihodnje leto.
Ameriško vodstvo je v času invazije na Irak kljub kršenju mednarodnega prava in brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov z močno propagando o iraških načrtih z orožjem za množično uničevanje na svojo stran pridobilo tudi veliko drugih držav. Med drugimi se je ''koaliciji voljnih'' s podpisom Vilenske izjave pridružila tudi Slovenija, ki je v Irak poslala dva inštruktorja. Po tem ko je službo slovenske ministrice za obrambo nastopila Ljubica Jelušič, pa še vedno ni povsem znano, če in kdaj bo Slovenija odpoklicala svoj prispevek iraški vojni.
KOMENTARJI (128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.