Predsednik Bush je po pogovorih s kongresniki napovedal, da bodo tesno sodelovali, da bi sprejeli "močno" resolucijo, ki bi pokazala svetu, da so ZDA enotne in odločene odpraviti grožnje Iraka. Bush, ki zahteva široka pooblastila za morebitni napad na Irak, pa se ni odzval na zadnjo iraško pobudo o brezpogojnem sprejetju nadzornikov Združenih narodov za orožje.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v nastopu pred kongresniki dejal, da bi moral kongres dovoliti uporabo vojaške sile proti Iraku, še preden bo nadaljnjo odločitev glede Iraka sprejel Varnostni svet ZN.
Senatorji, ki so še prejšnji teden zatrjevali, da se o Iraku ne bodo odločali vse do volitev v senat, ki bodo 5. novembra, pa so v torek izjavljali, da bodo o Iraku glasovali v kratkem. Tom Daschle, vodilni demokratski senator je glede zadnje iraške ponudbe ponovil ameriško uradno stališče, da gre za slepilo in korak za zmanjšanje pripravljenosti OZN za delovanje.
Iz Pentagona pa so sporočili, da so Veliko Britanijo zaprosili, da bi na otoku San Diego, v severnem delu Indijskega oceana, namestili manjše število t.i. nevidnih bombnikov B-2.
ZDA za likvididacijo Sadama Huseina
ZDA bodo v primeru napada na Irak poskušale likvidirati Sadama Huseina, trdi izraelski časnik Haaretz, hkrati pa naj bi čim manj uničili infrastrukturo v državi. Na padec Sadama Huseina, kljub privolitvi v vrnitev inšpektorjev ZN, računa tudi iraška opozicija v izgnanstvu. Vodja iraških monarhistov Šarif Ali bin Husein, bratranec leta 1958 ubitega iraškega kralja Fejsala, je v Nemčiji za časnik Die Zeit napovedal, da se bo v prihodnjega pol leta vrnil v domovino.
O načinu vrnitve inšpektorjev v Irak
Glavni inšpektor za nadzor orožja OZN Hans Blix se je sestal z visokimi predstavniki iraške vojske. Pogovarjali so se o sodelovanju in načinu vrnitve mednarodnih inšpektorjev v Irak, ki so morali državo zapustiti pred štirimi leti. Iraške oblasti so pogovore označile za "koristne in uspešne."
Po besedah predstavnika Komisije ZN za nadzor, preverjanje in inšpekcijo Iraka, Ewena Buchanana, naj bi inšpektorji s svojim delom začeli 30. septembra. Tako naj bi v Irak odpotovali inšpektorji Združenih narodov, zadolženi za iskanje skladišč biološkega in kemičnega orožja, ter inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Ti bi raziskovali, ali Irak poseduje oziroma proizvaja jedrsko orožje.
Iraška stran je po besedah Buchanana pojasnila, da potrebujejo še nekaj časa za konzultacije z Bagdadom, kljub temu pa so obljubili, da bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo za delo inšpektorjev.
Medtem so ministri članic Arabske lige na sestanku v New Yorku od vseh držav zahtevali, naj Iraku nehajo groziti z uporabo sile in naj preučijo možnosti za odpravo embarga proti tej državi. Ministri so izrazili upanje, da bo iraška odločitev za brezpogojno vrnitev inšpektorjev ZN vodila k olajšanju trpljenja iraškega ljudstva.
Iraški predlog naletel na gluha ušesa v ZDA
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je ob iraški ponudbi o brezpogojni vrnitvi inšpektorjev za nadzor razoroževanje dejal, da upa, da bo predvidena vrnitev inšpektorjev pomenila čimprejšnjo konec mednarodnih sankcij proti Iraku. Dodal je, da sedaj ZDA nimajo več razlogov za napad.
Oblasti ZDA vztrajajo, da je potrebno kljub zadnji iraški ponudbi v varnostnem svetu OZN sprejeti novo resolucijo, ki bi bagdadskemu režimu naložila konkretne obveznosti v krajših časovnih okvirih. Tudi britanski zunanji minister Straw je zatrdil podobno, na strani ZDA pa je odločno tudi Izrael. Rusija je izrazila nepotrebnost tovrstne resolucije, ostale stalne članice varnostnega sveta ter mednarodna skupnost pa so pri ocenjevanju iraškega koraka previdne.
