Francoski predsednik Chirac je ponovil stališče, da mora o vsakršni vojaški akciji proti Bagdadu odločati Varnostni svet Združenih narodov. Pogovor s francoskim predsednikom je del telefonskih pogovorov, ki jih je Bush danes opravil z ameriškimi zavezniki v prizadevanjih ZDA, da strmoglavijo iraškega voditelja Sadama Huseina. Bush se je prav tako pogovarjal z voditeljema Kitajske in Rusije, Jiang Zeminom in Vladimirjem Putinom. Obe državi sta poleg Francije stalni članici VS ZN, ostali dve sta le še ZDA in Velika Britanija. Sicer pa sta se danes po telefonu o Iraku pogovarjala tudi ruski predsednik Putin in britanski premier Tony Blair.
Američani Rusije še niso prepričali
Ruski predsednik Putin se je v pogovoru z Blairom izrekel za vrnitev mednarodnih inšpektorjev za nadzor orožja v Irak in vzpostavitev mednarodnih mehanizmov nadzora v skladu z ustreznimi resolucijami VS ZN. Po mnenju Putina obstaja še naprej širok manevrski prostor za politično rešitev vprašanja Iraka, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Aleksej Gromov. Vsakršna uporaba sile bi lahko imela negativne posledice za položaj v Perzijskem zalivu in na Bližnjem vhodu kot tudi za nadaljnji obstoj mednarodne protiteroristične koalicije, je še menil Putin. Voditelja sta se tudi dogovorila, da se bosta srečala oktobra. Po pogovoru z Blairom je Putin iz Sočija ob Črnem morju, kjer preživlja dopust, telefoniral tudi Bushu, vendar pa vsebina njunih pogovorov ni znana.
Svoje nasprotovanje uporabi sile v primeru Iraka je izrazil tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po pogovorih z madžarskim kolegom Laszlom Kovacsem je Ivanov zatrdil, da bi politika diplomatskih korakov in odločitev lahko omogočila dolgoročno rešitev vprašanja Iraka v korist regionalne stabilnosti. Britanski zunanji minister Jack Straw pa meni, da bi bili neomejena potrpežljivost glede Iraka in izključitev možnosti vojaškega posredovanja "popolnoma neodgovorni".
Nemčija izrazila podporo ZDA, Nizozemska jih razume
Nemški kancler Gerhard Schröder je na ameriškega predsednika Georgea Busha naslovil osebno pismo, v katerem mu je zagotovil "globoko povezanost celotnega nemškega naroda" ob obletnici terorističnih napadov na ZDA 11. septembra. Tiskovni predstavnik nemške vlade pa je v Berlinu pojasnil, da je kancler Schröder ameriškemu predsedniku že 28. avgusta v pismu obljubil nadaljnjo podporo v boju proti mednarodnemu terorizmu.
Nizozemska vlada že od vsega začetka ne izključuje napada na Irak. Če bo iraški voditelj Sadam Husein še naprej odklanjal vrnitev inšpektorjev ZN za razoroževanje, je posredovanje možno kot skrajno sredstvo, da bi preprečili nevarnost, ki jo predstavlja orožje za množično uničevanje, je v parlamentu pojansil nizozemski zunanji minister Jaap de Hoop Scheffer. Nova resolucija Varnostnega sveta ZN kot mandat za morebiten vojaški napad je sicer zaželjena, vendar ne nujno potrebna, je dejal.
Bombardiranje iraških ciljev kot uvod v napad
Ameriška in britanska letala so v četrtek na zahodu Iraka bombardirala radarske sisteme za vodenje raket. Napade, v katerih je po poročanju britanskih medijev sodelovalo kakih sto britanskih letal, sta potrdila ameriška vojska in britansko obrambno ministrstvo v Londonu, trdijo pa, da so bili napadi samoobrambne narave. Iraški mediji pa navajajo, da so britanske in ameriške sile napadle civilne cilje.
Z generalštaba ameriške vojske so sporočili, da so bila letala v četrtek na rutinskem preletu območja, ko so jih s tal začeli obstreljevati s protiletalskim orožjem. Letala so zgolj odgovorila na napad, je zagotovila ameriška stran.
Kot je poročal londonski Daily Telegraph, je bil četrtkov napad največji ameriško-britanski napad na iraške cilje v zadnjih štirih letih, v prihodnje pa naj bi mu sledile operacije posebnih enot ameriške in britanske vojske, s katerimi se bo začel napad na Irak. Ameriška letala od zalivske vojne leta 1991 nadzorujejo t.i. območje prepovedi letenja na severu in jugu Iraka. Bagdad teh območij ne priznava, saj niso predmet nobene resolucije Varnostnega sveta ZN.
Nafta se ob bližajočem napadu vztrajno draži
Iz Londona pa so sporočili, da je sod nafte danes dosegel najvišjo ceno po lanskem 11. septembru, in sicer je cena za sod nafte znašala 28,15 dolarjev. Strokovnjaki so nad povišanjem cene zaskrbljeni in navajajo, da je do povišanja prišlo zaradi morebitnega ameriško-britanskega napada na Irak.
ZDA očitajo BiH, da v Irak izvaža orožje
ZDA Bosni in Hercegovini očitajo, da krši embargo o izvozu orožja in vojaške opreme v Irak. Zaradi domnevnih nezakonitih izvozov iz Republike srbske v Irak so že sprožilo preiskave, pri tem pa bodo sodelovali tudi predstavniki misije ZN in mednarodne skupnosti, je sporočilo predsedstvo Federacije BiH.
Neko neimenovano podjetje iz Republike srbske naj bi poleg orožja in vojaške opreme v Irak pošiljajo tudi strokovnjake, ki naj bi iraškim zračnim silam pomagali pri vzdrževanju strojev in naprav. Podjetje je s tem kršilo embargo ZN proti Bagdadu, se glasijo očitki ameriških oblasti. Organizacija združenih narodov je z resolucijami Varnostnega sveta številka 661, 687 in 1409 vzpostavila embargo nad izvozom orožja v Irak.
V ZDA začeli spominske slovesnosti
Ameriški predsednik George Bush je dneve od 6. do 8. septembra razglasil za nacionalne dneve molitve in spomina v počastitev žrtev terorističnih napadov na ZDA 11. septembra. V dokumentu o razglasitvi je Američane in Američanke zaprosil, naj v teh dneh pozvonijo z zvonovi, zvečer prižgejo sveče in seveda molijo ter se spominjajo.
Razglasitev treh spominskih dni je bilo prvo dejanje v poplavi spominskih slovesnosti, ki bodo zajele ZDA ob prvi obletnici terorističnih napadov na ZDA 11. septembra. Osrednje slovesnosti, ki jo organizira mesto New York, se bo poleg predsednika Busha udeležilo tudi veliko svetovnih voditeljev. Ti bodo sodelovali pri slovesnem prižigu večnega ognja v bližini kraja, kjer sta še pred letom dni stala stolpa Svetovnega trgovinskega centra (WTC).
Newyorški župan Michael Bloomberg pa je potek priprav predstavil že v sredo, ob tem pa je zavrnil ugibanja o možnosti novih terorističnih napadov. Da bo Al Kaida v prihodnosti znova udarila, je po anketi televizije CNN in revije Time prepričanih tretjina Američanov, nove napade pa pričakuje tudi 70 odstotkov Newyorčanov. Bloomberg je zagotovil, da je New York varno mesto, s to prednostjo, da ima najštevilčnejšo in najboljšo policijo v ZDA, na obletnico dogodkov pa bodo varnosti ukrepi še dodatno poostreni.
