Kot so sporočili diplomati EU, naj bi besedilo nocoj predstavili generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu. Resolucija, za katero si prizadevajo, da bi jo potrdilo vseh 15 držav članic EU, tudi zagotavlja obsežno podporo unije pri obnovi Iraka. Annan je ob robu podpisa pristopne pogodbe držav EU z desetimi prihodnjimi članicami v Atenah dejal, da se mora v naslednjih tednih jasno oblikovati vloga OZN v povojnem Iraku. Annan se je sicer na dvostranskih srečanjih danes sestal z britanskim premierom Tonyjem Blairom, nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in španskim premierom Josejem Mario Aznarjem, pa tudi z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
V Atenah pa sta se na dvostranskem srečanju sestala tudi francoski predsednik Chirac in britanski premier Blair. Pogovarjala sta se predvsem o razmerah v Iraku in tamkajšnji vlogi OZN, pri čemer je Chirac vztrajal, da morajo OZN v Iraku "igrati bistveno vlogo". Chirac je še izrazil upanje, da se bo "enotnost mednarodne skupnosti ponovno oblikovala". Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ponovil svojo zavzetost za primat mednarodnega prava in edinstveno vlogo OZN pri ohranjanju mednarodne stabilnosti. Obenem je Putin prepričan, da je mednarodne izzive moč rešiti le s solidarnostjo mednarodne skupnosti.
ZDA pričakujejo odpravo embargo proti Iraku
Ameriški predsednik George Bush je na obisku v St. Louisu pozval k ukinitvi mednarodnih ekonomskih sankcij proti Iraku, potem ko je režim Sadama Huseina padel in je Irak "osvobojen". "Naše delo v Iraku še ni končano, težav še ni konec, vendar pa je režim Sadama Huseina postal zgodovina," zagotavlja Bush. "Koalicijske sile v Iraku se še soočajo z velikimi grožnjami, kajti sovražnik je našim silam in nedolžnim žrtvam še naprej sposoben prizadeti udarec," je še dejal ameriški predsednik. Kot je še poudaril, bodo koalicijske sile nadaljevale začeto delo, dokler ne bo njihova misija izpolnjena in zmaga popolna. Združeni narodi so sankcije proti Iraku uvedli po vdoru Iraka v Kuvajt leta 1990. Irak je sicer dovoljeno trgovati s preostalim svetom le v okviru programa Nafta za hrano.
Sicer pa naj bi ameriška vojska za intervencijo v Iraku doslej porabila 20 milijard dolarjev, za vzdrževanje vojske po padcu režima pa bodo potrebovali še 2 milijardi dolarjev mesečno. Za izvedbo vojaških operacij so porabili nekaj čez 10, za strelivo in opremo nekaj neč 3 milijarde dolarjev, preostali znesek pa je bil potreben za plačilo osebju, so sporočili iz Washingtona.
Ameriški podsekretar za obrambo Dov Zakheim je dejal, da bo obrambno ministrstvo te stroške pokrilo z dodatnimi sredstvi v proračunu. Ameriški kongres je namreč minuli teden odobril dodatnih 62 milijard dolarjev za Pentagon. Stroški odgovarjajo predvidevanjem Pentagona, ki so jih osnovali na hipotezi o intenzivni, a relativno kratki vojni, je dejal Zakheim, ki pa stroškov stabilizacije in obnove Iraka ni navedel.
