Bush se je v Rusijo odpravil po zaključku širitvenega vrha zveze Nato v Pragi, z ruskim kolegom pa se je srečal v Katarininem dvorcu v Sankt Peterburgu. Ameriški predsednik se je pri tem p nanašal predvsem na četrtkovo povabilo sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav k članstvu v zavezništvu. Putin pa je medtem dejal, da širitev zveze NATO po mnenju Moskve "ni potrebna", Rusija pa kljub temu pričakuje, da se bodo njeni odnosi z zavezništvom in njegovimi članicami "razvijali pozitivno".
Po besedah ameriškega predsednika se bo sodelovanje med severnoatlantskim zavezništvom in Rusijo še nadaljnjo okrepilo, kaj naj bi veljalo tudi za bilateralne odnose med ZDA in Rusijo.
Ameriški predsednik je še namignil, da se bo v Sankt Peterburg vrnil spomladi, ko bo to drugo najpomembnejše rusko mesto in kulturno središče praznovalo tristoletnico obstoja. Sankt Peterburg je sicer tudi Putinov rojstni kraj.
Pogovarjala sta se tudi o Iraku in Čečeniji
Ameriški in ruski predsednik sta se med drugim pogovarjala tudi o vprašanju Iraka in konfliktu v Čečeniji. V skupni izjavi sta pozvala Irak, naj "brezpogojno" spoštuje resolucije ZN, in mu pri tem zagrozila z "resnimi posledicami". Ob tem sta izpostavila resno zaskrbljenost glede razširjanja orožja za množično uničevanje.
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja je do srečanja med Bushem in Putinom v Katarininem dvorcu prišlo na predlog ruskega predsednika. Bush naj bi menil, da bi bilo spričo pričakovane širitve zveze NATO "zelo pomembno", da se s Putinom sestaneta. Cilj srečanja naj bi bilo pojasniti Moskvi, da lahko "stabilnost in demokracijo v Rusiji okrepita stabilnost in demokracija na ruskih mejah," je še dejal Fleischer.
Iz Rusije se je Bush odpravil še v Litvo
Ameriški predsednik je medtem že zapustil Rusijo in se odpravil v Litvo, kjer se bo zvečer pogovarjal s predsedniki treh baltskih držav - litovskim predsednikom Valdasom Adamkusom, latvijsko predsednico Vairo Vike-Freiberga in estonskim predsednikom Arnoldom Ruutlom. Busha na letalu spremljajo tudi njegova soproga Laura Bush, ameriški državni sekretar Colin Powell in ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice. V soboto pa bo ameriški predsednik po uradnih pogovorih z litovskim vodstvom iz Litve odpotoval v Romunijo, od koder se bo vrnil v domovino.
Ob zaključku praškega vrha še svet Nato-Rusija
Svet Nato-Rusija je sicer osrednjo pozornost posvetil krepitvi odnosov in sodelovanja med stranema. "Izrazili smo globoko zadovoljstvo nad napredkom na vseh področjih sodelovanja," je povzel generalni sekretar zavezništva George Robertson. Še posebej to velja za področje kriznega upravljanja, predvsem pri sodelovanju v mirovnih misijah na Balkanu, ter v boju proti terorizmu, kjer strani krepita sodelovanje za učinkovitejše soočanje z sodobnimi varnosnimi izzivi, je dejal.
"Svet Nato-Rusija spodbuja novo varnostno arhitekuro v evroatlanskem prostoru in je najboljši dokaz zanjo," pa je poudaril Ivanov. "V le pol leta od formalne ustanovitve so odnosi prešli na novo raven, zabeležili smo dosežke na vrsti področij," je dodal. Kot eno najpomembnejših nalog sveta pa je ruski zunanji minister izpostavil boj proti terorizmu in drugim sodobnim grožnjam. "Radi bi, da svet Nato-Rusija postane eden temeljnih elementov nove evroatlantske varnostne strukture," je pristavil.
Kot sta po srečanju povedala tako Robertson kot Ivanov, o konkretnih krizah v svetu danes niso govorili.
Na ravni zunanjih ministrov je zasedala tudi komisija Nato-Ukrajina. V Prago je sicer prispel tudi ukrajinski predsednik Leonid Kučma, vendar je zavezništvo dalo vedeti, da ni zaželen, ker naj bi Ukrajina v Irak izvažala radarske sisteme.
Prvi dan vrha so se voditelji zveze NATO odločili tudi za izboljšanje vojaških zmogljivosti zavezništva, na čelu z oblikovanjem sil za hitro posredovanje in prenovo vojaškega poveljstva, postavili pa so tudi nove podlage za sodelovanje s partnerskimi državami.
"Vrh v Pragi ni 'običajni biznis', je vrh preoblikovanja, na katerem smo dobili novo, posodobljeno zavezništvo, ki se bo sposobno soočiti z izzivi po 11. septembru, kot sta terorizem in orožje za množično uničevanje," je ob tem poudaril generalni sekretar zavezništva George Robertson.
S paradižniki nad Robertsona
Čisto ob koncu vrhunskega zasedanja zveze NATO v Pragi je na sklepni novinarski konferenci generalnega sekretarja zavezništva Georgea Robertsona prišlo do incidenta.
Varnostniki so oba mladeniča, ki se sicer nista upirala, hitro odstranili iz dvorane, Robertsona, ki se je prav takrat slikal s skupino hostes, pa obstopili, vendar je generalni sekretar ohranil mirno kri in brez posebnih komentarjev ostal na odru.
Pogovori v luči svetovnih dogodkov
Sicer pa je devetnajsterica včeraj potrdila še vojaški koncept obrambe proti terorizmu, ki bo dopolnjeval ukrepe za izboljšanje zavezniških zmogljivosti. Voditelji so se odločili še, da bo zavezništvo v luči naraščajočih groženj z jedrskimi izstrelki na ozemlje zaveznic okrepilo obrambo pred to nevarnostjo in pripravilo posebno študijo, s katero bo preučilo možnosti za njene različne načine.
Na ameriško pobudo pa so voditelji razpravljali tudi v razmerah v Iraku ter v skupni izjavi izrazili obžalovanje, ker Irak v celoti ne izpolnjuje svojih obvezosti, potrebnih za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti.
K spremembam v zavezništvu pa bo prispevalo tudi preoblikovanje njegove vojaške poveljniške strukture, ki naj bi postala manj razvejana in bolj učinkovita, tako da bo skladna z novimi potrebami in cilji zavezništva. Po novem bo imelo zavezništvo le dve strateški poveljstvi - za operacije bo imelo sedež v Evropi, natančneje v Belgiji, za preoblikovanje pa v ZDA.
Mirne demonstracije
Omeniti velja še, da je vrh v Pragi potekal ob poostrenih varnostnih ukrepih in v znamenju protestov, ki pa so bili mirni in precej manj obsežni od pričakovanj. Češke oblasti so iz države izgnale dva tuja državljana, Nemca in Poljaka, ki sta sodelovala v četrtkovih protestih proti zvezi Nato v Pragi in ameriški politiki do Iraka. Nemec je bil zaradi sodelovanja v nasilnih protestih pred dvema letoma ob vrhu IMF v češki prestolnici na Češkem nezaželena oseba, poleg tega pa ni imel urejenih dokumentov, je povedal tiskovni predstavnik češke policije. Podobno velja za Poljaka.
Sicer pa nebo na češko prestolnico varujejo ameriška vojaška letala in helikopterji, po ulicah in v okolici vseh pomembnejših stavb pa patruljira okrog 12.000 policistov in približno 4000 vojakov.
