Bush je ob podpisu zakona izjavil, da zakon še zdaleč ni popoln, obenem pa menil, da bo izboljšal trenutni sistem financiranja. Ameriški senat je zakon potrdil prejšnji teden, predstavniški dom pa že 13. februarja.
Ameriški zakon je doslej dovoljeval posameznikom, da lahko za kandidata prispevajo največ tisoč dolarjev. Po novem predlogu se bo ta vsota zaradi upoštevanja inflacije dvignila na 2000 dolarjev. Ta denar, ki mu v ZDA rečejo trdi denar (hard money), ni bil nikoli problematičen, saj se je vedno vedelo, od koga prihaja in za kaj je namenjen. Do zahtev za reforme je prišlo zaradi izkoriščanja pomanjkljivosti obstoječega zakona o financiranju volilnih kampanj, ki so dovoljevale nakazovanje neomejenih vsot denarja posameznikom, korporacijam in sindikatom in plačevanje posrednih oglasov. Temu denarju pravijo mehki denar (soft money), ker ga kandidati izkoriščajo posredno, preko strankarskih odborov, ki podpirajo njihove kampanje. Sindikati pri tem jemljejo denar od članarin svojih članov in ga nakazujejo demokratski stranki, velike korporacije pa večinoma republikanski.
McCainov predlog zakona prepoveduje tudi plačevanje posrednih oglasov za kandidate s strani korporacij, sindikatov in posameznikov 30 dni pred primarnimi znotrajstrankarskimi volitvami in 60 dni pred splošnimi volitvami. Pri teh oglasih gre za poudarjanje predvolilnih vprašanj, za katere se zavzema kandidat, čeprav se kandidata ne omenja, ker to prepoveduje že sedanji zakon.
Vodja nasprotnikov zakona, republikanski senator Mitch McConnell in najvplivnejše združenje imetnikov orožja NRA (National Rifle Assotiation) so po poročanju ameriških medijev danes že vložili sodno pritožbo proti zakonu.
