Omenjeni zakon je predstavniški dom sprejel že lani, senat pa med obiskom slovenskega premiera Janeza Drnovška v Beli hiši 17. maja letos. Kongres je predvidel skupaj 55,5 milijona dolarjev vojaške pomoči, pri čemer bo Slovenija dobila 4,5 milijona dolarjev, Romunija 11,5 milijona, Bolgarija 10 milijonov, Slovaška 8,5 milijona, Litva 7,5 milijona, Latvija 7 milijonov in Estonija 6,5 milijona.
Zakon o konsolidaciji svobode izraža podporo nadaljni širitvi zveze Nato v skladu z vizijama nekdanjega predsednika Billa Clintona in sedanjega Georgea Busha. Zveza Nato bo imela novembra v Pragi vrhunsko srečanje, na katerem bo izdala povabila za sprejem kandidatk, vendar za zdaj še ni uradnega potrdila, kdo med njimi bo povabilo dobil. Ameriški analitiki menijo, da se lahko novega članstva najverjetneje nadejajo Litva, Latvija, Estonija, Slovenija, Bolgarija in Romunija, ter Slovaška, če na volitvah ne ne bo zmagal nekdanji premier Vladimir Mečiar. Hrvaška, Albanija in Makedonija v Pragi najverjetneje ne bodo dobile povabila.
Omenjeni zakon je bil sprejet z veliko večino v obeh domovih ameriškega kongresa, kar pa ne pomeni, da ne bo težav z ratifikacijo sprejema novih članic. Poznavalci sicer pričakujejo, da bo kongres potrdil širitev zveze Nato, še posebej če administraciji v Pragi uspe uveljaviti novo vizijo zveze s članicami, ki bodo namenile več denarja za oborožitev in bodo pripravljene sodelovati v boju proti terorizmu. Pri ratifikaciji sprejema Madžarske, Češke in Poljske pred štirimi leti je bilo v senatu največ ugovorov zaradi morebitnega poslabšanja odnosov z Rusijo. Tokrat bo takih ugovorov manj, saj Rusija sodeluje v svetu Nato-Rusija.
