Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher v četrtek o tem sicer ni govoril, vendar pa v dokumentu, ki ga je Bush poslal v kongres, jasno piše, da sredstva, ki so predmet sukcesije, ostajajo zamrznjena. Boucher je razložil, da je Bush dva različna predsedniška ukaza o sankcijah proti nekdanji ZR Jugoslaviji združil v enega in zadevo poenostavil. Ukinitev sankcij po Boucherjevih besedah zadeva okrog 45 posameznikov in organizacij iz nekdanje Jugoslavije, medtem ko sankcije ostajajo v veljavi za še vedno 171 posameznikov in organizacij.
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič. Poleg tega naj bi na seznam dodali najmanj eno novo ime. Šlo naj bi za nekega Boškovskega, ki naj bi bil povezan s spodkopavanjem stabilnosti v Makedoniji.
Osebe, ki ostajajo na seznamu ameriškega ministrstva za finance, ne smejo potovati v ZDA, njihova sredstva v ameriških finančnih ustanovah pa ostajajo še naprej zamrznjena. Bush je v pismu kongresu napisal, da preklicuje ukaze o stvareh izrednega nacionalnega pomena, kar pomeni, da preklicuje ukaze o sankcijah, ki so jih uvedli že leta 1992 v času administracije njegovega očeta, Georgea Busha starejšega, in so jih kasneje dopolnili. Odprava sankcij je posledica trdne privrženosti demokratičnim in gospodarskim reformam in naj bi pomagala reformistom v Srbiji in Črni Gori.
ZDA zamrznile premoženje 150 oseb in organizacij na Balkanu
Ameriško veleposlaništvo v Sarajevu je objavilo predsedniški ukaz, ki ga je 28. maja podpisal ameriški predsednik in s katerim so zamrznjena sredstva 150 oseb in organizacij z območja nekdanje Jugoslavije, ki ovirajo uresničevanje Daytonskega mirovnega sporazuma, resolucije Združenih narodov o Kosovu in Ohridskega mirovnega sporazuma ter delo haaškega sodišča. Ukaz tudi prepoveduje izdajanje vizumov za vstop v ZDA osebam s seznama. Cilj ukaza je, kot sporoča ameriško veleposlaništvo, zoperstavljanje grožnjam regionalne stabilnosti in podpora prizadevanjem mednarodnih civilnih in vojaških organizacij ter domačih oblasti v boju proti ekstremizmu.
Na seznamu so imena najbolj iskanih vojnih zločincev iz BiH Radovan Karađić in Ratko Mladić, ter njuna sodelavca Milovan Bjelica in Momčilo Mandić. Iz BiH so tudi nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, vplivni član stranke SDA Hasan Čengić in nekdanji direktor obveščevalne službe BiH Bakir Alispahić. S Hrvaške so na seznamu haaški obtoženci Rahim Ademi, Ante Gotovina in Milan Martić ter nekdanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti v BiH Ante Jelavić. Imetje so zamrzili tudi haaškim obtožencem iz Srbije Miloradu Lukoviću - Legiji, Milanu Milutinoviću, Milanu Mrkšiću, Dragoljubu Ojdaniću, Nebojši Pavkoviću, Franku Simatoviću - Frenkiju in Veselinu Šljivančaninu. Ukaz velja tudi za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegove najožje družinske člane.
Na seznamu tudi je nekdanji makedonski notranji minister in sedanji makedonski parlamentarec Ljubo Boškovski, pa tudi Xhevat Adamei, Gafur Adili, Nevzat Halili, Xhavid Hasani, Kastriot Haxhirexha, Xhemail Hiseni in Daut Rexhepi. Med organizacijami pa so Osvobodilna vojska Preševa, Medvedje in Bujanovca, Albanska narodna vojska, Vojska republike Ilirida, Fronta za albansko narodno enotnost, Narodni odbor za osvoboditev in zaščito albanske države, Narodna osvobodilna vojska, Narodno gibanje za osvoboditev Kosova ter Politični odbor Preševa, Medvedje in Bujanovca za Srbijo, Kosovo in Makedonijo.
